Sladka Istra na potovanju

V času kulinaričnega festivala na koprske ulice svoje štafelaje postavijo slikarji. Udeleženci 6. Ex-tempora Sladka Istra so oktobra lani na mestnih ulicah in trgih lovili med čopič in platno vtise, pa tudi, kot pravi umetnostna zgodovinarka Anja Smrkolj, duha istrske pokrajine in tukajšnjega človeka. 20 del je strokovna komisija uvrstila na razstavo, ki potuje po različnih krajih: v Kopru je že bila, trenutno je na ogled v Laškem.

Odpri galerijo

KOPER > Udeleženci 6. slikarskega Ex-tempora Sladka Istra so - tako kot minula leta - eksperimentirali v različnih tehnikah, jih kombinirali, motive iskali po mestu, upodabljali pokrajino, vedute, izbirali tihožitja ... Ter se trudili motive na platnih povezati z naslovno tematiko ex-tempora. “Samo okolje obalnega mesta je v s svojim vonjem, barvo in zvokom predramilo vsa čutila in umetnikom nudilo veliko priložnosti za navdih in prijetno vzdušje za ustvarjanje,” meni umetnostna zgodovinarka Anja Smrkolj, avtorica besedila v katalogu, ki spremlja potujočo razstavo. In dodaja, da je bil za slikarje tudi tokrat izziv ujeti duha Istre ter na platnih pričarati toplo, dišeče in sladko vzdušje pokrajine ter nič manj topel, prijazen, pa tudi šaljiv in hudomušen značaj istrskih ljudi. Ko je izbirala dela za razstavo, je Smrkoljeva ob kakovosti upoštevala tudi občutljivost do vsebinske povezave z naslovno tematiko ex-tempora.

Razstava izbranih del s 6. Ex-tempora Sladka Istra bo v Laškem na ogled do 9. februarja, v marcu nadaljuje svjo pot na Reko, aprila bo gostovala v Izoli, maja pa si jo bo mogoče ogledati na Kozini.

Na razstavi svoja dela predstavlja kar osem ljubiteljskih likovnic in likovnikov iz Kopra: Zdenka Petek, Luna Apollonio, Maja Gržina Cergolj, Jožica Golja, Eleonora Krkač, Ivan Stojan Rutar, Karin Zrinjski in Tatjana Prodan, primorske barve zastopa Božica Mihalič s Kozine, sodelujeta tudi Livio Zoppolato in Elsa Delise iz Trsta ter Marjana Dimec, Saška Gajšek, Vlado Geršak, Alica Javšnik, Polona Harum, Matej Pečenik, Anita Vozelj, Nuša Javornik in Judita Rajnar.

“Menim, da so izbrana dela, tako z vidika tehnične izvedbe, poznavanja oblikovnih likovnih prvin, izraznosti izvedbenega sloga kot tudi s svojo sporočilno ali čustveno vsebino izstopala,” meni umetnostna zgodovinarka in dodaja, da platna na razstavi gledalcu ponujajo neko videnje oziroma notranje občutenje umetnika v odnosu do izbranega motiva in vzbudijo premislek o videnem, kar je dodana kvaliteta likovnega dela.

MI

---