Skrivnosti, umori, vejice in pike

Pri Cankarjevi založbi so v pomembni zbirki Moderni klasiki, naslednici XX. stoletja, izšle tri prevodne novitete, kakovostni sodobni romani, pod katere so podpisani Ukrajinec, Španec in Američanka, zunaj zbirk pa jim družbo dela še “moški roman”, ki ga je izklesal protestantsko hladni Nizozemec.

LJUBLJANA > Četudi je Jurij Andruhovič (1960) vodilni ukrajinski pisatelj in eden najbolj znanih srednjeevropskih, se Slovencem v knjižni izdaji predstavlja šele zdaj, s svojim najslavnejšim romanom Dvanajst krogov, je na ponedeljkovi predstavitvi v ljubljanskem Konzorciju ugotavljal urednik Andrej Blatnik. V romanu, ki sta ga prevedla Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej - slednja je prispevala še spremno besedo - pisatelj poseže tudi po nevsakdanjih literarnih in jezikovnih sredstvih. Sledi avstrijskemu fotografu galicijskih korenin, ki z naključno izbrano druščino v Ukrajini preživlja razburljive trenutke. “Andruhovič destabilizira, ironizira in celo ruši marsikatere nacionalne mite, ki jih lahko prepoznamo tudi Slovenci,” poudarja Blatnik in roman priporoča zlasti tistim, ki jih veseli smešenje puhle nacionalne samozavesti.

Boj z neumnostjo

V slovenščino že lepo zasidrani sloviti španski pisatelj, esejist in prevajalec Javier Marías (1951), eden slogovno najprepoznavnejših in najbolj prevajanih avtorjev naše dobe, je tudi obsežni roman Tu začne se zlo izpisal v zanj značilnih dolgih, razvejanih, vejic in podpičij prepolnih, ne lahkotnih, vendar pogosto kramljajočih povedih, pojasnjuje njegova slovenska prevajalka in tokrat tudi avtorica spremne besede Marjeta Drobnič: “Značilnost Maríasove proze je tudi prvoosebni, načitan, izobražen, razmišljujoč pripovedovalec, ki se zaveda moči jezika in tudi svojega lastnega pripovedovanja.”

Romaneskna zgodba je polna skrivnosti: mladi pomočnik uveljavljenega režiserja in scenarista, poročenega z očarljivo žensko, odkriva, da med zakoncema ni vse v redu, obenem pa mu nadrejeni zaupa posebno vohunsko nalogo.

“Pisatelj nam skozi svoje junake portretira domačo družbo po španski državljanski vojni in razmere v tranziciji, prvih letih demokracije,” dodaja prevajalka.

Še daljša je Skrivna zgodovina, ki jo je ameriška pisateljica Donna Tartt (1963), po izboru revije Time ena od stotih najvplivnejših osebnosti leta 2014, umestila v svet klasične filologije. Roman, ki ga je prevedel Uroš Kalčič, uredila pa Ana Ugrinović, pripoveduje o skupini prijateljev na elitnem kolidžu, ki se poglabljajo v umor. Vendar nimamo opravka s klasično kriminalko, opozarja avtorica spremne besede Ana Schnabl: “Je izrazito psihološki roman. Na 560 straneh se spoznavamo s psihološkimi strukturami in tudi družbenimi razredi nastopajočih, kažejo se nam trenja med njimi ... V romanu poteka borba med neumnostjo in vednostjo.”

Na založbi napovedujejo, da bodo naslednje leto izdali še prevod romana Lišček, za katerega je Donna Tartt prejela Pulitzerjevo nagrado.

Hladno in jedrnato

Zunaj vseh zbirk je izšel še nekoliko krajši roman Zadnji pobeg, za katerega je priznani nizozemski pisatelj Jan van Mersbergen (1971) prejel nagrado za najboljši domači roman leta 2014. Zgodbo o spoznavanju in zbliževanju očeta in sina prevajalka Mateja Seliškar Kenda označuje za izrazito moško: “Van Mersbergen je dober predstavnik nizozemske literature. Je hladen pisec, njegov slog je jedrnat, stavki so kratki, tu so same pike, komaj kakšna vejica.”

Na predstavitvi novitet je Ana Ugrinović napovedala slovo od uredniškega mesta na Cankarjevi založbi. Nasledil jo bo literarni kritik Aljoša Harlamov.

ANDRAŽ GOMBAČ

---