Sence ustavne dobe

Koprski zgodovinar dr. Salvator Žitko se je v doktorskem delu posvetil temi, za katero je veljalo, da je v slovenskem zgodovinopisju še vedno siva lisa. Zanimalo ga je, kakšna so bila razmerja in antagonizmi med narodi, ki so v Avstrijskem primorju sobivali od leta 1861 do začetka prve svetovne vojne.

O knjigi  dr. Salvatorja Žitka (v sredini) sta na predstavitvi v antikvariatu Libris 
spregovorila dr. Branko Marušič (levo) in dr. Darko Darovec.   Foto: Maksimiljana Ipavec
O knjigi dr. Salvatorja Žitka (v sredini) sta na predstavitvi v antikvariatu Libris spregovorila dr. Branko Marušič (levo) in dr. Darko Darovec.  Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER > V teh dneh je njegova študija, malce prirejena za širšo javnost, med bralce prišla še v knjižni obliki. Delo Avstrijsko primorje s podnaslovom V vrtincu nacionalnih, političnih in ideoloških nasprotij v času ustavne dobe (1861-1914) so v sklopu Slovenskih dnevov knjige v petek predstavil v antikvariatu Libris.

Salvator Žitko je po diplomi iz zgodovine in umetnostne zgodovine leta 1966 najprej poučeval na koprski gimnaziji, potem pa leta 1977 prevzel vodenje koprskega Pokrajinskega muzeja, kjer je bil direktor do leta 2004. Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru je doktoriral pred tremi leti z nalogo Nacionalni in politični antagonizmi v Istri v času zasedanja Istrskega deželnega zbora v Kopru, ki jo je potem nadgradil, dopolnil in prilagodilza izdajo v knjižni obliki. ”Pričujoče delo je rezultat dolgoletnih raziskav in poglabljanj v polpreteklo zgodovino Istre oziroma Avstrijskega primorja, zlasti druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Pri tem me je vodila želja, da bi nadaljeval in do neke mere nadgradil delo profesorja Janeza Kramarja, predhodnika v Pokrajinskem muzeju Koper, hkrati pa tudi zapolnil nekatere vrzeli, ki so postale čedalje očitnejše ob velikih raziskovalnih podvigih in dosežkih novejšega italijanskega, hrvaškega in avstrijskega zgodovinopisja pri obravnavi navedene problematike,” pojasnjuje nastanek svojega, kot pravi, “kapitalnega dela”.

“Žitkova knjiga prinaša pregled zgodovine Avstrijskega primorja, ene od avstrijskih večnacionalnih administrativnih enot, v razponu šestih desetletij - od časa, ko je Habsburška monarhija postala parlamentarna država, pa do začetka prve svetovne vojne. Štiri leta kasneje je monarhija propadla, v prvi vrsti zaradi nerešenih narodnostnih vprašanj,” je knjigo predstavil dr. Branko Marušič.

Dr. Darko Darovec je dejal, da se Žitkova knjiga posveča obdobju, “ki je značilno v razvoju slovenskega naroda, ko se na vsem prostoru Evrope oblikujejo nacionalne politike, narodi in nacionalne države”, Aleksej Kalc pa vidi presežek Žitkovega knjižnega dela v tem, da razmere v Avstrijskem primorju umesti na evropsko prizorišče: “V središču razprave so na eni strani slovensko in hrvaško, na drugi strani italijansko politično gibanje, njihov izvor iz različnih zgodovinskih razmer in tradicij, notranje idejne artikulacije in razhajanja, organizacijske oblike, stališča, medsebojni odnosi, politični cilji in prizadevanja za njihovo uresničevanje skozi igro zavezništev, kompromisov, predvsem pa ostre slovansko-italijanske konfrontacije.”

Knjiga je v nakladi 300 izvodov izšla v zbirki Knjižnica Annales Majora, pri izdaji pa se je Inštitutu za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja (IRRIS) in Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko pridružila založba Libris.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano