Sami proizvajajte svojo umetnost

Pixxelpoint se je uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov medijske umetnosti v slovenskem prostoru in si obenem izoblikoval ugled tudi v mednarodnem okolju. Osrednja tema letošnje, 16. izvedbe, je Predmet. Kurator Igor Štromajer je povabil 57 umetnikov, ki se bodo s svojimi projekti, delavnicami, predavanji in performansi predstavili na več lokacijah v Novi Gorici in Gorici.

Igor Štromajer: “Moja skromna želja je, da bi 
Pixxelpoint postal zgolj festival umetnosti. 
Sodobne, provokativne, drugačne.” Foto: Leo Caharija
Igor Štromajer: “Moja skromna želja je, da bi Pixxelpoint postal zgolj festival umetnosti. Sodobne, provokativne, drugačne.” Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA, GORICA > Mednarodni in čezmejni festival, ki ga pripravljajo v novogoriški Mestni galeriji, se je v desetletju in pol precej spreminjal. Najprej je povezoval in predstavljal digitalno umetnost, potem medijsko, lani je bil festival neumetnosti, v usmeritvi letošnje izvedbe pa po mnenju kuratorja Igorja Štromajerja lahko vidimo prihodnost Pixxelpointa: “Moja skromna želja je, da bi postal zgolj festival umetnosti. Sodobne, provokativne, drugačne.”

V iskanju predmetov

Intermedijski umetnik in prvoborec spletne umetnosti je festival kuriral že lani. Takrat je 48 izbranim umetnikom naročil, naj v svojih ateljejih poiščejo nekaj, kar ni umetnost, letos pa je za temo festivala izbral Predmet. 57 umetnikov in umetnic - tako uveljavljenih in prepoznavnih kot tudi tistih, ki šele začenjajo svojo pot - iz Slovenije in tujine je kurator prosil, naj izberejo predmet, ki jih bo umetniško zastopal na festivalu. “Predmete, ki so jih imenovali, smo nato sodelavci festivala iskali v Novi Gorici in njeni bližnji ali daljni okolici. Nekatere smo našli za vogalom, takorekoč doma, in jih je bilo enostavno locirati, po druge smo morali zelo daleč in se zelo potruditi, da so prišli na festival. Z nekaterimi najdenimi predmeti smo se zelo približali željam umetnic in umetnikov, nekatere smo tudi pripravili skupaj z njimi, spet druge smo morali šele sestaviti, izdelati, si jih izposoditi, pri tretjih pa nismo prišli povsem blizu izvornemu naročilu, a smo se mu približali, kolikor je bilo to v danih okoliščinah le mogoče,” Štromajer opiše proces, za katerega pravi, da je bil sicer dolgotrajen in naporen, a tudi inspirativen. Ti predmeti zdaj predstavljajo sodelujoče na letošnjem festivalu, so njihovo avtorsko umetniško delo.

16. Pixxelpoint se bo začel danes ob 18. uri, ko bodo najprej odprli razstavo v goriškem Trgovskem domu, kasneje pa še na Visoki šoli za umetnost. Slovesna otovoritev osrednje razstave Predmet bo ob 20. uri v Mestni galeriji Nova Gorica. Z zvočno performativno delavnico se bosta predstavili Sara Šabjan & Monika Pocrnjić (ČIPke). Do 4. decembra bodo v sklopu festivala na različnih prizoriščih pripravili številna javna vodstva, pogovore z umetniki, predavanja in performanse.

Stvari niso podrejene človeku

Ali so ti predmeti umetnost ali ne, Štromajerja ne zanima. “O tem se kot para-kurator 16. izdaje festivala medijskih umetnosti pravzaprav ne sprašujem. Če so, so dobrodošli, če niso, mi je vseeno. Edino, kar sem se v času priprav na festival od njih naučil, vse, kar so mi povedali, je: Sami proizvajajte svojo umetnost. Ne pričakujte, da jo bomo mi namesto vas.” V svojem uvodniku, objavljenem na spletni strani festivala, Štromajer še zapiše, “da stvari niso podrejene ljudem, umetnikom, niso zgolj njihovo izrazno sredstvo ali orodje, temveč postanejo, kadar jih razumemo onkraj te njihove bazične funkcije, 'projekcijske površine za semantične konstrukcije,' kot pravi teoretičarka Martina Ruhsam, in poudarja, da če so bili predmeti, ne-človeške entitete, v tradicionalnih oblikah umetnosti podrejene (ekspresivnosti umetnika, so lahko v neantropocentničnem razumevanju sveta in umetnosti povsem samostojne.”

Štromajer se po dveletnem sodelovanju od Pixxelpointa poslavlja. Pravi, da je s prikazanim in doseženim zadovoljen in upa, da bodo prihodnje kuratorke in kuratorji še bolj radikalno zarezali v tkivo sodobne umetnosti ter še močneje premaknili meje umetnosti in festivala, ki jo predstavlja. Prepričan je, da je to v času, ko živimo v tako rekoč sovražnem odnosu do umetnosti in njene vloge v sodobni družbi, posebej pomembno.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano