S soške fronte na oder in v glave

Z mislijo na 100. obletnico začetka soške fronte bo tretja uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica v tej sezoni zaznamovana z dokumentarno fikcijo. Predstavo Krvava gora, ki jo režira Matjaž Pograjc, bodo premierno uprizorili v sredo ob 20. uri na malem odru.

Helena Peršuh  v Krvavi gori igra vojno poročevalko, Kristijan 
Guček pa upodablja oficirja Albina Mlakarja. Foto: Sng Nova Gorica/Blaž Erzetič
Helena Peršuh v Krvavi gori igra vojno poročevalko, Kristijan Guček pa upodablja oficirja Albina Mlakarja. Foto: Sng Nova Gorica/Blaž Erzetič

NOVA GORICA > “V našem gledališču smo želeli 100. obletnico začetka soške fronte obeležiti na poseben in hkrati neklasičen način. Zato smo k sodelovanju povabili režiserja Matjaža Pograjca,” je ob tretji uprizoritvi te sezone povedala v. d. direktorja SNG Nova Gorica Nada Rusjan Bric. Matjaž Pograjc je z veseljem sprejel izziv, ki ga je med drugim prinašala tudi prva izkušnja z delom v novogoriškem gledališču. “Vsako vajo me je bilo manj strah, njih pa vedno bolj,” se je navezal na šesterico igralcev, nad katero se je pri delu takoj navdušil.

Satiričen pogled na vojne

Predstava Krvava gora se ob stoti obletnici začetka soške fronte spominja znamenitih bojev prve svetovne vojne, ki so se dogajali v naši neposredni bližini. Kristijan Guček, Nejc Cijan Garlatti, Andrej Zalesjak, Žiga Udir, Helena Peršuh in Andrijana Boškoska Batič prikazujejo vojno skozi oči udeležencev soške fronte, vendar z ostrim, satiričnim pridihom. “Gre za dokumentarno fikcijo, v kateri bo moč prepoznati osebne zgodbe, a brez moraliziranja,” napoveduje režiser, ki je na odru uporabil zelo raznolika izrazna sredstva, med drugim ples, film, v drobcih kabaret, igralci pa na veliki maketi obsoških gora tudi z lutkami obujajo prizorišča bitk in življenje vojakov v jarkih. Pri tem so bili snovalcem predstave v veliko pomoč tudi drugi sodelavci iz gledališča, svetovalci za dediščino prve svetovne vojne, Aftero Kobal, Bojan Kopač, Simon Kovačič in Boro Vujičić, ki so poskrbeli za avtentičnost na odru. Lutke so med drugim izdelali iz najdenih predmetov na soški fronti. “Ta predstava je poklon njim,” je dejala igralka Helena Peršuh.

Neustavljivo gledališče

Sporočilo Krvave gore je, da je vsaka vojna nesmiselna in grozna, obenem pa pušča prostor za globlje razmišljanje o vojnah in kdo je kriv zanje. Igralci nanizajo le nekaj drobcev, tudi iz vojn, ki po svetu divjajo danes, gledalec pa jih mora prepoznati. “Vse se režira pred našimi očmi, tudi vojne. Mi pa smo brez vpliva, le lutke, ki jih nekdo režira, zato smo del neustavljivega gledališča. Konstantno smo v vojnah,” je še eno od režiserjevih sporočil. Dramaturginja Ana Kržišnik Blažica pa je predstavo Krvava gora, pod katero se s psevdonimom podpisuje Gregor Brazel, označila kot celostno umetnino: “Prinaša zanimiv aspekt in združene zgodbe za vse, ki so morda že malce pozabili na dogajanje v bližini krvavih gora.”

ANA CUKIJATI


Najbolj brano