S knjigami nad brezobzirnost trga

Najprej so omizje tovarišev, prijateljev, literarnih soborcev, šele nato pride na vrsto izdajateljska dejavnost. Knjižna zadruga, ki so jo pred dvajsetimi leti ustanovili nekateri znameniti domači literati, letos praznuje svoj jubilej in ostaja zvesta svojemu poslanstvu: tudi v težkih časih izdajati knjige, ki morda ne prinašajo dobička, a se prav s svojim izhajanjem borijo zoper brezobzirno tržno naravnano miselnost.

LJUBLJANA > Knjižna zadruga se je kot društvo, ki izdaja knjige in skrbi za njihovo trženje, registriralo februarja leta 1995 z uradnim sedežem na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Kaotična devetdeseta

A kakor pojasnjuje tržaški pesnik Marko Kravos, je družba uglednih književnikov že kako leto prej sestavljala omizje, kjer so prijateljevali, si dvigovali stanovsko samozavest, se pregovarjali o jezikovnih, literarnih in javnih zadevah.

“Bila so to malce kaotična prva leta po osamosvojitvi, ki so vnašala razpoke tudi med stanovske vrste besednih ustvarjalcev, pa tudi občutek ogroženosti od gole in brezobzirne tržne, neokapitalistične miselnosti v odnosu do knjige in ustvarjalcev. Sam sem ta čas na primer ostal brez zaposlitve, ker so Založništvo tržaškega tiska maja 1993 zreducirali na životarjenje brez zaposlenih,” se spominja Kravos, ki je bil med ustanovnimi člani zadruge, a ga v sodnem registru ni, ker da bi kot tuj državljan otežkočil postopek registracije.

Stranski tir v knjigah

Pravne postopke in tudi konkretno organizacijsko delo je tedaj zastavil pisatelj, novinar in režiser Miloš Mikeln, med ustanovnimi člani pa so še bili Tone Pavček, Janez Menart, Niko Košir, France Mihelič, Ivan Minatti, Smiljan Rozman, Vasja Predan, Ervin Fritz, Tone Kuntner, pozneje pa so k zadrugi pristopali še Andrej Arko, Vinko Möderndorfer, Jaša Zlobec, Tone Peršak, Peter Kolšek, Ivo Svetina, Vladimir Kavčič, Ranko Novak, Ciril Zlobec, Tone Partljič.

Zadruga, ki ji sedaj predseduje Slavko Pregl, je doslej izdala 60 naslovov. “Zvečine takih, ki bi jih druge založbe odrinile na stranski tir ali sploh ne izdale,” pripominja Kravos, ki posebej poudarja cel niz tako imenovanih miniaturk skoraj vseh pesnikov-članov, ob njih pa še miniaturke Kajetana Koviča, Mateja Bora,Jožeta Šmita, Janka Messnerja ter tudi Jesenina, Pasternaka in drugih. Tone Pavček pa je v zadrugi denimo izdal svojo esejistiko v Čas duše, čas telesa.

Kravos pojasnjuje, da se izdajateljska dejavnost napaja od prispevkov Javne agencije za knjigo, prej ministrstva za kulturo: “Včasih za kakega svojega 'uda' prispeva SAZU, največkrat pa sami avtorji založijo denar in potem po kapljicah prestrezajo dotok sredstev od prodaje.”

Nič rentabilnega - slavje v srcu

“Naj še enkrat poudarim, da je v bistvu to omizje: zbirali pa smo se najprej v gostilni Pri Mraku, potem v Stritarjevem hramu, pri Zdravljici, zdaj v Šestici. Kdaj pa kdaj se odpravimo tudi na kako podeželje, denimo, ko kdo od naših slavi ali tudi kar tako denimo pri Fritzu v Kompoljah pri Muljavi. Na določen dan v tednu - iz meseca v mesec,” pojasnjuje Marko Kravos. Pesnik je nekoč malo za šalo malo zares preračunal, da je “na gostijo ob besedi in kozarcu” s tovariši potoval iz Trsta v Ljubljano in nazaj približno 220 krat, kar znese za en obseg zemlje. “In imam še vedno vesel občutek, nekakšno slavje v srcu ob tej svoji poti: nič službenega, nič rentabilnega, nič družbeno pomembnega - eno razkošje, ki se prileže,” dodaja Kravos, ki je lani pri zadrugi izdal zbirko otroških iger “za radijski oder in druge veselice”«, naslovljeno Sedem mičnih, jezičnih, junaških.

Dvajset let izdajateljske dejavnosti so marca proslavili s tremi knjižnimi novostmi. Izšle so BasniSlavka Pregla, zbirka dramskih besedil Vinka Möderndorferja, naslovljena Igre, drama in burka, in Odgovornost poezijeErvina Fritza, zbirka publicističnih del - esejev, člankov, polemik, intervjujev in epigramov, ki so izhajali med letoma 1963 in 2015.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---