S Krči se je začel 22. Primorski poletni festival

Pod streho sv. Frančiška na koprskem Martinčevem trgu je bila nekdaj cerkev, potem gimnazijska telovadnica, zdaj pa je tam prireditvena dvorana, v kateri je doslej domovala glasba. Minulo soboto je v njej prvič, odkar je prenovljena, zaživelo gledališče - v nekoč sakralni prostor je Primorski poletni festival postavil Krče, letošnjo otvoritveno predstavo.

 Foto: Tomaž Primožic/Fpa
Foto: Tomaž Primožic/Fpa

KOPER > Uprizoritev, s katero je na festivalu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, pretresljivo pokaže brutalnost današnjega časa. Skozi odnos Vodje (Pia Zemljič) in njene nove sodelavke Emme (Minca Lorenci) se v Krčih izriše portret družbe, ki postavlja dobiček pred človeka. Družbe, ki nima težav z razčlovečenjem, vdorom v zasebnost posameznika, vzpostavljanjem popolnega nadzora, da le - kot lahko slišimo v predstavi - ne pade prodaja.

“Če bomo razumeli ne le stisko časa, marveč tudi potrebo po tem, da ljudje v težavnih časih morda še bolj potrebujejo možnost, da si oddahnejo, da razumejo, da se srečajo z lepoto, bomo zmagali. Boljši bomo in svet okoli nas tudi,” je v otvoritvenem nagovoru med drugim dejala predsednica Društva Primorski poletni festival Neva Zajc. In dodala, da je festival, ki so ga pred 22 leti zasnovali po zgledu avignonskega in dubrovniškega, produkcijsko omagal, a je še vedno potreben in pomemben: “V mediteranskem svetu je bila kultura vselej najboljši odgovor.”

Poseben čar in prednost Primorskega poletnega festivala je po njeni oceni ambientalnost. Od svojih začetkov je namreč gledališko umetnost prinesel na več kot 80 prizorišč - v razpadajoče in opuščene objekte ter tako kakšnega od njih poklical v novo življenje, na trge, ulice, vrtove mest v slovenski Istri ter v njihovo zaledje.

Zajčeva je prepričana, da festival, ki ponuja visoko uprizoritveno umetnost, v svojem okolju lahko postavi jedro kulturnega turizma: “Po Evropi mrgoli dobrih festivalov, zaradi katerih se od enega do drugega mesta premikajo množice. Strokovnjaki opozarjajo, da je to turistična veja, ki je v največjem razmahu. Zato imajo mesta in pokrajine, ki dajo kaj na poletne festivale. V paru z dediščino je to prepričljiva in zmagovita formula.”

Pri nas ne država ne lokalna skupnost tega, žal, še nista ne ugledali ne prepoznali.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano