Rusija ga je povsem prevzela

Jutri bodo v Pilonovi galeriji odprli študijsko-dokumentarno razstavo Pilon v prvi svetovni vojni. Na ogled bodo risbe, akvareli in ilustracije, ki jih je Veno Pilon ustvaril na fronti in v ruskem ujetništvu. Odprtja razstave se bo udeležil Venov sin Dominique Pilon, ki sicer živi v Parizu. Občina mu bo podelila spominsko priznanje.

AJDOVŠČINA > Dominique Pilon bo s seboj prinesel devet očetovih “ruskih” akvarelov, ki bodo na ogled le za časa njegovega obiska v petek in soboto, potem jih bodo nadomestili z reprodukcijami. Dominiqueu bo na odprtju razstave Občina Ajdovščina podelila spominsko priznanje, saj je leta 1971 mestu Ajdovščina podaril likovno in dokumentarno dediščino svojega očeta Vena Pilona (1896-1970). Prav ta podarjena dela so postavila temelje Pilonovi galeriji, ki je v lanskem letu obeležila 40. obletnico svojega delovanja.

Na razstavi, pripravljeni ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, ki jo Pilonova galerija prireja skupaj z Goriškim muzejem, bodo na ogled večinoma dela iz zbirke Pilonove galerije, nekatera bodo celo prvič razstavljena. Gre za razstavo risb, akvarelov in ilustracij, vsebinsko sestavljeno iz dveh delov; v prvem, ki ga je pripravila kustosinja Nataša Kovšca, obravnavajo Pilonove risbe s fronte in tista likovna dela, ki jih vsebinsko povežemo z začetkom prve svetovne vojne. Risbe so nastale v posebnih razmerah, v hudem pomanjkanju, na majhnih kosih papirja in s preprostim risalnim priborom, a, kot pravi kustosinja Kovšca, kažejo tiste karakteristike, ki jih je razvil kasneje; ekspresivnost v izrazu, tendenco po upodabljanju človekovega notranjega izraza in mojstrstvo v prikazovanju trenutnega vzdušja.

Ruski akvareli tvorijo drugi del razstave, ki ga je pripravila kustosinja Tanja Cigoj. Pomladi leta 1917 je dvajsetletnega Pilona, skupaj z drugimi ujetniki, vlak izkrcal v Lipecku, malem ruskem letoviškem mestu, kjer je doživel in preživel boljševiško revolucijo ter konec vojne. “Neprenehoma sem tičal pri oknu, risal in akvareliral na eni strani ljudski vrvež, na drugi pa brezmejno daljo v večni igri letnih časov, oblakov in sonca,” je kasneje zapisal. Da bi si vsaj malo olajšal vsakdan, piše Cigojeva, se je zaposlil kot učitelj risanja, prebiral je ruske klasike in se učil jezika. “Rusija ga je povsem prevzela s svojimi barvitimi nasprotji, s svojo veličino narave in z neizmerno prostranostjo,” še dodaja. Po dveh letih ujetniškega življenja, še pred uradno repatriacijo ujetnikov, je pobegnil domov in s seboj prinesel pričujoča dela.

Slikovni del razstave so dopolnili s korespondenco med Venom Pilonom in Stanom Kosovelom, bratom pesnika Srečka. Originalna pisma s fronte, ki jih je Veno Pilon med decembrom 1915 in avgustom 1916 pisal prijatelju Stanu, so na ogled na razstavi Pišem ti na različne naslove ... v Goriškem muzeju. V Pilonovi galeriji bomo videli le nekaj reprodukcij pisem in dopisnic, v razstavnem katalogu pa lahko prebrali prepis celotne korespondence, ki obsega 28 pisem in dopisnic. Kot pravi kustos Goriškega muzeja Borut Koloini, je Stano Pilonova pisma prenašal s seboj po bojiščih, po vojni pa shranil doma v Tomaju. Stanova pisma Venu pa žal niso poznana. Kot pravi Koloini, so se najbrž izgubila, morda pa se bo prav ob pričujoči razstavi našlo katero od njih.

KLAVDIJA FIGELJ

---