Rudarski duh v dobri muziki

Godbeno društvo rudarjev Idrija je na sobotnem praznovanju 350-letnice v domačem mestu poželo ničkoliko čestitk, se z odličnim koncertom in zbornikom poklonilo vsem minulim rodovom muzikantov, medse pa povabilo bodoče.

IDRIJA > Edvard Svetlik, predsednik UO Hidria, glavne sponzorke najstarejše evropske godbe - Godbenega društva rudarjev Idrija, ima prav, ko v uvodu v jubilejni zbornik ob 350-letnici godbe piše, da glasba lahko spregovori močneje, kot to zmorejo še tako skrbno izbrane besede.

Zazvenele so najlepše melodije iz zadnjega orkestrovega obdobja in jubilejna skladba, ki jo je idrijski skladatelj Aldo Kumar zložil posebej za to priložnost.

Svetlik je godbi izročil nov koncertni boben, predsednik državnega sklada kulturnih dejavnosti Igor Teršar pa priznanje za prispevek k razvoju slovenske glasbe. Poklona živosrebrnemu vrelcu, ki uspešno nadomešča presahlega krstnega rudniškega botra, sta dodala še župan Idrije Bojan Sever in evropski poslanec Lojze Peterle.

Besede - pregled vseh stoletij, arhivov, budnic, mednarodnih sodelovanj, predstavitev uspešnih mladih godbenikov in zadnjih šestih dirigentov - so odigrale glavno vlogo v zborniku. V njem so zgovorna mnenja domačinov, ki si brez godbe ne morejo predstavljati Idrije, in obilje anekdot. Predsednik društva Andrej Lazar je izpostavil zvestobo godbenikov rudarski tradiciji in duhu tovarištva ob sočasni usmerjenosti v prihodnost.

Z urednico Tino Benčina so zbornik v celoti pripravili godbeniki sami. Nadeli so mu podobo notnega zvezka, ki jih med nastopi spremlja na inštrumentih. Note koračnice Pozdrav iz Idrije, prve, ki je bila leta 1896 napisana za orkester in sploh prva pri nas za “pleh muske”, pa na naslovni strani uvajajo bogato branje.

Z njim, kot je poudaril umetniški vodja, muzikolog Domen Prezelj, imajo zastavljeno vse za kakšno večjo zgodbo. “Želim si, da bi čimprej pripravili znanstveni simpozij in raziskali pravo letnico igranja. Leto 1665, ki ga je postavil muzejski ravnatelj Janko Trošt, ni zanesljivo. Valvasor že uigrano godbo omenja leta 1689, a Idrija je imela vse pogoje za godbo vsaj stoletje prej. Leta 1530 je že stal grad, in težko si ga predstavljam brez godbe. Težava je, ker so arhivi na Dunaju, a prosim slovenske muzikologe, da se zakopljemo v to delo,” je predlagal Prezelj.

Več v jutrišnji številki Primorskih novic.

SAŠA DRAGOŠ

---