Rimsko naselje ob vstopu v Tolminska korita

Po prvih raziskavah se je izkazalo, da so med širitvijo lokalne ceste iz Zatolmina proti turistični točki Tolminska korita naleteli na naselbinske ostanke iz rimskega časa, ki jih še ni možno natančno časovno umestiti. Gre za prvo tovrstno najdbo v tolminski kotlini.

ZATOLMIN > Nekaj črepinj, ki jih je ob gradbišču ceste odkril Jani Kutin iz Čadrga, je vzbudilo pozornost arheologa v Tolminskem muzeju Mihe Mlinarja. Takoj je zaznal, da gre za arheološko ostalino in nemudoma obvestil novogoriški zavod za varstvo kulturne dediščine.

Presenetljiva najdba

“Opravili smo arheološko dokumentiranje in z geofizikalno raziskavo zaznali ostaline arhitekture pod zemljo na travniku nad cesto. V nadaljevanju smo odkrili dva prečna zidova, ki zagotovo segata tudi pod cesto. Glede na materialne ostanke in zidove smo zagotovo odkrili naselbinske stavbne ostanke iz rimskega časa. Prevladujejo odlomki keramičnih posod, ki so značilni hišni inventar,” je navdušen Mlinar. Presenetilo jih je, saj v tolminski kotlini doslej niso zabeležili pomembnejših rimskodobnih najdišč, denimo naselij ali grobišč. Najbližje je na Mostu na Soči.

Že pred časom so na osnovi drobnih najdb višje v bregu odkrili najdišče Selce, za katerega menijo, da je bilo rimsko pribežališče ali manjše naselje. Naključno najdeni predmeti nakazujejo na naselitev od prvega do morda konca četrtega stoletja. Glede na lokacijo in fibulo vrste hrušica bi lahko sklepali tudi na vojaško postojanko, ki je nadzirala prehode čez tolminske hribe v smeri proti Bohinju.

Novo odkritje je prav na vstopni točki v turistično atraktivna Tolminska korita, ki si jih ogleda 35.000 obiskovalcev na leto. Mlinar upa, da bodo ostanke hiš umestili na turistični zemljevid Tolmina in jih na ustrezen način označili. Zaradi gradnje ceste bodo morali vse spet zasuti. “Zidove, ki jih seka tudi vodovodna cev, bo treba odstraniti. Nič ne bo vidnega,” pojasnjuje Mlinar.

Ostanke naselbine so odkrili ob stari poti proti Bohinju, ki so jo že precej natančno raziskali. O več gorskih poteh čez tolminsko hribovje pripoveduje razstava Tolminskega muzeja Prapoti skozi praproti, ki je bila do nedavnega na ogled v Tolminu, pred dnevi pa se je preselila v Staro fužino v Bohinju. S pripovedjo o nekdanji povezanosti utrjuje današnje vezi.

Na novo odkrite stare poti

Še pred dvema desetletjema ob teh poteh ni bilo nič arheološko znanega. Sčasoma se je odprla povsem drugačna arheološka slika. Največje zasluge imajo ljudje iz Čadrga, predvsem brata Jani in Gorazd Kutin, ki sta iz pozabe izbrskala veliko podatkov, na podlagi katerih je prišlo do prvih arheoloških najdb. Te Čadrg kažejo v novi luči - kot pomembno železnodobno poselitev. Sodeč po najdbah iz čadrških grobov, so bili v četrtem stoletju pred našim štetjem bojevniki oboroženi z železno sekiro in sulico, kar je značilno za celotni jugovzhodni alpski prostor ob koncu starejše železne dobe. Nekatere najdbe, med drugim zvit meč, nakazujejo na keltske bojevnike. Pod vrhovi Grmuča so našli bronasti zvonec. Najdišče vidijo v luči rimskodobnega planinskega pašništva, ki je brez prekinitve prešlo v zgodnji srednji vek. V rimskih časih so visoko v gorah iskali železovo rudo, tudi na območju Migovca in Bogatina.

NEVA BLAZETIČ

---