• Salzburški baročni trio je navdušil občinstvo v do zadnjega 
kotička polni cerkvi sv. Frančiška.
    Salzburški baročni trio je navdušil občinstvo v do zadnjega kotička polni cerkvi sv. Frančiška.
    Foto: Arhiv Festivala

Rekorden obisk in vprašljiva prihodnost

sreda, 13. september 2017, 06:00

S koncertom ansambla Il terzo suono v cerkvi sv. Caterine v Padovi se jutri končuje letošnji, 16. Tartini festival, ki je od 17. avgusta v Piranu z osmimi vrhunskimi koncerti in dvema mojstrskima tečajema za mlade glasbenike oblikoval najprimernejši poklon našemu slavnemu rojaku, velikemu “mojstru narodov”.

PIRAN > Poleg festivalskega ansambla je Tartini festival ponudil dva vrhunska solista in tri v svetu uveljavljene ansamble, v Kopru pa gostoval še s koncertom Tartini Junior, ki ga je letos oblikovala vsestranska primorska glasbenica Mojca Lavrenčič s svojimi (vipavskimi) Tamburjaši.

Novo odkritje Tartinijevega opusa

Programskemu konceptu, ki skrbno izbira baročno in predvsem Tartinijevo glasbo, pogosto celo obujeno iz zaprašenih arhivov, se je tokrat izneveril le klavirski recital francoskega pianista Michela Bourdoncla, ki je v nekoliko slabših akustičnih pogojih Mediadoma Pyrhani zablestel s klasicistično-romantičnim sporedom. Zato pa je nastop slovitega ansambla I Solisti Veneti v piranski stolnici prispeval novo odkritje iz Tartinijevega opusa, po zaslugi tržaške muzikologinje Margherite Canale: Koncert D.deest št. 3 za violino in godala, ki ga doslej še ni bilo v nobenem katalogu Tartinijevih del. Na Tartinijevi violini ga je v Piranu odigral Lucio Degani.

S prikupnim nastopom se je piranskemu občinstvu prvič predstavil izvrsten Hrvaški baročni ansambel, za izjemno doživetje pa je poskrbel mojster viole da gamba Vittorio Ghielmi, znan tudi kot dirigent, skladatelj in profesor na Salzburškem Mozarteumu. S svojim prefinjenim igranjem je dokazal, da viola da gamba ni le spremljevalni inštrument. Pri tem je predstavil več različic viole da gamba, tudi najmanjšo, kontra-sopransko “par dessus de viole”, predvsem pa je s skladbami različnih avtorjev poskrbel za izredno razkošen prikaz tehnik igranja: od brenkanja in uporabe “scordature” do oponašanja dud ali človeškega glasu. Paganinijeva tehnika “Il suonar parlante” je celo navdahnila ime Ghielmijevega ansambla viol, s katerim raziskuje staro glasbo, obenem pa sodeluje s sodobnimi skladatelji in z velikimi imeni jazza, kot solist na violi da gamba pa je prava rariteta na koncertih Londonske ali Dunajske filharmonija ter drugih orkestrov iz večjih glasbenih središč. Zato je bil njegov nastop na Tartini festivalu toliko bolj dragocen, saj je z njim izrazil veliko spoštovanje do iniciative, za katero meni, da bi se morala še naprej razvijati. “Čarobnost tradicije teh krajev je treba negovati, zato nadaljnji razvoj tega festivala ne sme usahniti,” je po koncertu povedal Vittorio Ghielmi.

Od Corellija do Mozarta

Podobno se je dva dni kasneje izrazila nemška violončelistka Verena Laxgang, članica Salzburškega baročnega tria, ki je v Minoritskem samostanu sklenil piranski del Tartini festivala: “Če kaj, potem mora Piran imeti prav Tartini festival!”

Poleg Verene Laxgang sestavljata trio še ruska čembalistka Ellen Braslawsky in avstrijski violinist Werner Neugebauer; vsi trije so znana imena različnih glasbenih zasedb. Tokrat so se odločili za historične instrumente in se uveljavili kot trio, ki mu je ime dodelil sloviti dirigent in muzikolog Nikolaus Harnoncourt. Z odkrivanjem prave baročne zvočnosti in estetike so se uveljavili na številnih koncertnih odrih. Za piranskega so izbrali program, ki je ponudil prikaz razvoja klavirskega tria od baroka do klasicizma, od Corellija do Mozarta. S svojimi izvrstnimi interpretacijami v različnih kombinacijah instrumentov so izjemno številno občinstvo v nabito polni cerkvi sv. Frančiška prepričali, da globoko spoštujejo tradicijo tega kraja.

Werner Neugebauer je bil navdušen na tem, kako se Tartini festival razvija, saj je sodeloval že na prvem. Tudi čembalistka Ellen Braslavsky, zanesljiva spremljevalka in energična ter sugestivna solistka, ni bila prvič na Tartini festivalu. Je pa prvič igrala na čembalo, novo pridobitev Pirana (po zaslugi Tartini festivala in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini). O instrumentu je čembalistka povedala, da ji je zelo všeč, saj ima dva manuala in različne registre, predvsem pa čudovit ton, zato meni, da je to velika pridobitev za festival.

Umetniška vodja festivala Jasna Nadles pa je v svojih sklepnih mislih poleg izjemne kakovosti koncertov izpostavila tudi rekordno število obiskovalcev, ki na Tartini festival prihajajo iz vse Evrope ter celo Amerike in Rusije. Kljub raznolikemu in zvestemu občinstvu pa je prihodnost festivala iz leta v leto bolj vprašljiva. “Bomo videli, najprej moramo premostiti vse zahtevne pogoje glavnih financerjev ter velikih prijav na razpise. In če bomo tam uspešni, bomo tu tudi naslednje leto.”

Na potezi so torej glavni financerji, kar pomeni ministrstvo za kulturo, saj Občina Piran še vedno najprestižnejšemu festivalu, ki povezuje mesto z njegovo najdragocenejšo zapuščino, namenja najmanj sredstev.

LEA HEDŽET,

Radio Koper


Povej naprej: