Raznolikost ustvarjalnosti

Armensko, sardinsko, židovsko, romsko, balkansko, pa tudi sodobno klasično glasbo ponujajo v poslušanje skrbno izbrani glasbeni gostje letošnjega, petega festivala Glasbe sveta, ki ob torkovih večerih bogatijo poletni utrip idiličnega vrta pred gradom Kromberk.

NOVA GORICA > Kakovost, tradicija, oživljanje ljudskih zgodb in motivov, tradicionalni vzorci različnih kulturnih okolij in držav, obogateni z navdihi sodobne umetnosti … Vse to in še več daje pečat Glasbam sveta, ki so jih z duhovito mešanico etno glasbe z vseh vetrov na uvodnem večeru smiselno intonirali člani tria Etnoploč. Harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini in trobentač Matej Špacapan so izkušeni glasbeniki, ki že več kot desetletje tradicionalno judovsko glasbo izvirno prepletajo z balkanskimi in zahodnjaškimi melodikami.

Hubljev ples za nekdanje sodelavce

Na goriškem koncertu pa so, ob sicer nekaterih starejših, postregli tudi z najnovejšimi skladbami, ki jih želijo posneti na novo zgoščenko in se v njih očitno še tesneje povezujejo s tonskim mojstrom Borutom Čelikom in še bolj intenzivno eksperimentirajo s številnimi zvočnimi efekti. V prikupen “šopek” tujih etno glasb pa se bo, kot obljubljajo, pomešala tudi slovenska, saj Ipavec že snuje Eno novo polko kot žlahten spomin na Avsenika. Nastop Etnoploča je bil, morebiti prav zaradi novih skladb, malce zadržan in z občinstvom ni uspel vzpostaviti pričakovane komunikacije. Zato pa je to toliko bolj uspelo Vasku Atanasovskemu, ki je tokrat svoj žanrsko širok repertoar s sicer zelo znanim rockovskim triom, predstavil v akustični različici. V njegovo vražje spretno, energično, strastno, vrhunsko, hkrati pa čutno podajanje, bodisi s saksofonom, flavto ali vokalom, sta se mojstrsko vključila Dejan Lapanja z akustično kitaro in Marjan Stanić na tolkalih. V večini izvajanih del smo lahko vnovič uživali ob genialnem obujanju dražljivih posebnost makedonske ljudske glasbe. Atanasovski pa je poskrbel tudi za svoje nekdanje sodelavce z Glasbene šole Ajdovščina in jim poklonil Hubljev ples, v eni od skladb pa je svoje mesto prepustil 14-letnemu sinu in Ariel Vei je s svojim violončelom, seveda ob brezhibni podpori Lapanje in Stanića, dokazal, da kri ni voda.

Na Glasbe sveta prihaja nocoj Katja Šulc s svojimkvintetom. Karizmatična pevka bo predstavila novi album Kamlisajlan, na katerem se je povsem odmaknila od mešanice jazza in ubranih ritmov, po katerih je znana. V motive ljudskih glasb z različnih koncev sveta je zavila poezijo romskih pesnikov z Balkana in iz Vzhodne Evrope. Kot druga zasedba večera pa bo nastopil muzikalno-ognjeni ansambel Čiribara. Letošnje glasbe sveta se bodo sklenile prihodnji torek z nastopom Vinka Globokarja in pihalnega kvinteta Slowind.

Vrhunec z mojstrom pihal

Prvega od vrhuncev letošnjega programa je festivalu zaigral v torek, 16. avgusta, Paul McCandless, izjemni mojster pihal, eden največjih interpretov na oboii, dvakratni dobitnik nagrade grammy, ustanovitelj legendarne skupine Oregon in začetnik world music. Vsestranski glasbenik je svoje poustvarjalne veščine združil z italijansko skupino Fabularasa, ki dopadljivo prepleta jazz s prvinami sredozemske ljudske glasbe, značilnostmi kantavtorstva in seveda italijanske popevke. Pevec Luca Basso, kitarist Vito Ottolino in Giuseppe Berlen na tolkalih namreč že kar nekaj časa navdušujejo McCandlessa: “Zelo rad igram v skupinah, ki imajo poseben zvok in Fabularasa ima res zelo poseben zvok, zvok glasbe sveta in klasične glasbe.” S svojimi virtuoznimi vložki je ameriški glasbenik tehtno bogatil zvok Fabulerase in se ob tem predstavljal kot vrhunski mojster različnih pihal, tudi oboe, s katero je v stiku že od rojstva, saj je bil prav to praktično družinski instrument.

Da sta Fabularasa in McCandless lahko dober zgled za kakovostno prepletanje jazza in popa, sta bila po goriškem koncertu prepričana tudi člana zasedbe Natriletno kolobarjenje s praho, ki sta svojo precej neobičajno glasbeno izkušnjo novogoriškim obiskovalcem festivala razkrivala na začetku večera. Glasba, ki je v glavnem v domeni Uroša Buha (vokal, kitara, bobni, klaviature), je namreč povsem podrejena in prilagojena poeziji avtorja in režiserja Jureta Novaka. Duo sicer pravi, da prihaja iz neke bolj romantične podobe sveta, a z družbeno angažiranim, v marsičem tudi precej pikantnim nastopom, še kako razkazuje svojo prvinsko punkovsko dušo.

TATJANA GREGORIČ (Radio Koper)

---