Ravnovesje na meji

Študenti Visoke šole za umetnost novogoriške univerze so pred dnevi pokazali, kaj so o naši (nekdanji) meji posneli skupaj z norveškimi in portugalskimi študenti. In seveda, kako mladi Norvežani in Portugalci sploh gledajo na obe Gorici.

S snemanja filma Kaj pa če?, v katerem sodeluje tudi Peter Mišic
S snemanja filma Kaj pa če?, v katerem sodeluje tudi Peter Mišic  

GORICA, NOVA GORICA > Če sklepamo po petih kratkih animiranih in dokumentarnih filmih, je mlade filmarje najbolj fasciniral fenomen “švercanja” osnovnih življenjskih dobrin kot sta kava in prašek (film Tihotapec). V zgodovini so brskali, kako so konkretno v času fašizma slovenska imena in priimke spreminjali v italijanske (film Ukradena imena), spet drugi so mejo videli kot metaforo za mejo v razmišljanju o spolni usmerjenosti (film Kaj pa če?) Mladi filmarji so do spominov spoštljivi, znajo pa biti v svoji filmski govorici tudi duhoviti. “Tihotapljenje se je tujim študentov zdelo najbolj zanimivo, čudili so se tudi, kako meja med Gorico in Novo Gorico še vedno obstaja, četudi je ni več,” pravi študent Peter Mišic.

Kratki dokumentarni in animirani filmi so nastali v okviru projekta BoB - Balancing on the Border (Ravnovesje na meji), ki ga financira norveški finančni mehanizem. V Gorici so konec novembra za dva tedna ustvarili odprto delavnico, ki jo je vodila mentorska skupina pod mentorskim vodstvom gostujočih profesorjev Fernanda Galrita s Portugalske ter Frodeja Søbstada z Norveške ter domačih mentoric Anje Medved in Rene Rusjan. “Delavnica je bila dragocena za Goričane in Novogoričane, saj se ljudje iz precej oddaljenih krajev ustvarjali na tem mestu in pustili zanimive izkušnje. Pomembna je tudi zaradi tega, ker gre za laboratorij, kjer se rojevajo in razvijajo ideje,” menita mentorici.

Študent Peter Mišic je o sodelovanju v projektih povedal: “da so zanimivi, saj se dogovarjanja začnejo s preučevanjem gradiva, potem se z ekipo nekaj časa pogovarjaš prek spleta, v živo pa se vidiš šele na snemanju in včasih ugotoviš tudi to, da ne bo šlo.”

Kratke filme bo moč videti na semestrski razstavi, ki bo 16. januarja na Visoki šoli za umetnost v Gorici, 20. januarja pa bodo v novogoriškem Kulturnem domu prikazali filme študentov magistrskega študija. V kontekstu magistrskega programa Medijske umetnosti in prakse je Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici v sodelovanju z Akademijo uporabnih umetnosti Univerze na Reki, Tehnično univerzo Gradec in Univerzo v Vidmu v projektu Adriart namreč organizirala festival Map in Motion, ki se je dogajal na različnih lokacijah in vključeval razstave, dva simpozija, plesno predstavo ter filmske projekcije. Projekcija v Kulturnem domu Nova Gorica bo predstavila izbor filmov, ki so jih v času magistrskega študija posneli študentje programa. Med njimi bo tudi film Oddaljen spomin, kije nastal na zapuščeni vojaški ladji, tako imenovani Titovi ladji Galeb v Reki. Videti bo moč tudi omnibus Zgodbe iz Ghetta, pri katerem so sodelovali študentje žej navedenih partnerskih univerz, ki se posveča sodobnosti beneške soseske z imenom Ghetto - ta je s svojo specifično zgodovino dala ime pojmu geto, kot ga poznamo danes. Projekcijo bo uvedel Janez Burger, mentor nekaterih filmov.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano