Raje čustva kot šablone

Že od začetka tedna poskočno glisira na valovih Radia Koper, še nekoliko dlje pa kraljuje na številnih plakatnih mestih v Kopru in okolici. O koprski glasbeni skupini Stino govorimo in o njenem prvencu Brez naslova, ki ga bodo jutri na velikem koncertu na prostem predstavili tam, kjer je obalni rock'n'roll od nekdaj doma: v Žusterni.

ŽUSTERNA > Pride trenutek, ko preigravanje starih in novih svetovnih uspešnic preprosto preneha hraniti ustvarjalnosti lačno rokersko dušo. V skupini Stino, ki je (zlasti) na primorskih odrih prisotna približno pet let, je ta trenutek prišel že pred kakim letom. Avtorski izdelki, ki so nastajali drug za drugim, so naposled dobili svoje mesto na prvencu, ki ga bo skupina jutri predstavila na velikem koncertu pred žusternskim Snack barom.

Štiri od dvanajstih pesmi, ki so jih uvrstili na album, so preko radijskih valov že prišle do ušes rokerskega poslušalstva. Najprej singel Preklet, nato Čakam ekstrem, tretji je bil Brez naslova, po katerem so kar tako, brez odvečnega filozofiranja, naslovili tudi album, četrtega pa je Radio Koper poslal med poslušalce v ponedeljek, ko je Nora postala pesem tedna.

Udobni rokerski čevlji

Nor je bil tudi tempo vaj in siceršnjih priprav na jutrišnji dogodek, ki so v minulih tednih zaposlovale pet članov zasedbe - pevko Tino Krmac, bobnarja Damjana Paljka, basista Tomaža Trošta ter oba kitarista, Andreja Rota in Bojana Jurjeca. “Ja, kar intenzivne priprave so za nami. V vadnici smo bili po trikrat na teden, poleg tega je bilo treba poskrbeti, da je za jutrišnji veliki koncert vse nared,” je te dni zadovoljno utrujena pevka Tina Krmac.

Izbira Snack bara za prizorišče promocijskega koncerta je bila povsem samoumevna. “Že kot majhno deklico me je na šank Snacka posedal oče, ki je zahajal tja. Tam je rock od nekdaj doma, mi pa se v tej glasbeni zvrsti najlaže izražamo. V tem še vedno vidimo nekaj dobrega, v rokerskih čevljih najudobneje hodimo. Vsi člani benda smo zrasli ob glasbi, ki so jo poslušali naši starši,” pravi Tina.

Čeprav je bila pobudnica nastanka skupine, rada poudari, da njena vloga ni nič pomembnejša od vlog preostalih štirih članov: “Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo se s pomočjo preigravanja hitov spoznali. Sčasoma pa je v nas zrasla potreba, da začnemo ustvarjati nekaj svojega, nekaj iz sebe. In ko skupaj sedimo v vadnici in proizvajamo nov material, je prav lepo občutiti to povezanost in ustvarjalno enakopravnost. Nihče ne izstopa, vsak prispeva nekaj svojega.”

Poleg skupine Stino bodo na njenem brezplačnem promocijskem koncertu jutri nastopili še Sixtynine, Bluesback, Tulio Furlanič in Zdenko Cotič ter mlajši skupini Wrong generation in Nevermind.

V slovenščini teže, a raje kot v angleščini

Pri nečem pa ima edino dekle v bendu vendarle glavno besedo. Besedila piše v glavnem Tina, in to v slovenščini. Kako to, da se je odločila za materni jezik, ki številnim tekstopiscem na slovenski rock sceni povzroča preglavice? “Prvi avtorski komad, Čakam ekstrem, je najprej nastal v angleščini. Nato pa je padla odločitev, da bomo ustvarjali raje v slovenskem jeziku. Kaj pa vem ... Mislim, da ima slovensko občinstvo še vedno raje slovenščino kot angleščino. Pogovarjala sem se tudi s starejšimi in izkušenejšimi glasbeniki, ki so mi svetovali, naj raje pišem v slovenščini, saj da večina bendov, ki na hitro uspe z angleščino, tudi hitro zatone v pozabo.”

To je resda nekoliko težavnejša pot, prizna, saj je treba paziti na končnice in druge malenkosti, zaradi katerih zapeti verz zveni bolje ali slabše. “Ko pišeš iz sebe, te to lahko nekoliko omejuje, vendar sama raje ostajam zvesta svojim čustvom kakor pa šablonam.”

ILONA DOLENC

---