Slovenija je letalce rešila pekla (video)

Med drugo svetovno vojno je na slovenska tla padlo 270 letal, največ - 142 - je bilo ameriških. Tem letalom, predvsem pa zgodbam letalcev in domačinov, ki so jih reševali, je posvečena razstava Do pekla in nazaj v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Odpri galerijo

PIVKA >Začelo se je z vzpostavitvijo zavezniških letališč v južni Italiji, od koder so nad Slovenijo proti notranjosti Nemčije letele eskadrilje bombardirat strateške cilje. Na poti so jih čakali nemški lovci, ki so mnoge poškodovali, tako da se niso uspela vrniti do baz. A med letalci je - kljub temu da so vedeli, da se bodo težko izvlekli - veljalo mnenje, da je v Sloveniji mogoče pristati ali izskočiti in da vendarle obstaja možnost rešitve. “V Sloveniji so bila osvobojena ozemlja, tu so bila letališča, dobivali so pomoč in lahko so jih odpeljali nazaj v matična letališča,” direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič opisuje ozadje razstave.

Samo 19. marca 1944 je na slovenska tla padlo 34 vojaških letal, vsega skupaj pa jih je bilo približno 270. Največ, 142, je bilo ameriških, ki jim je posvečena razstava. Vključuje tudi informacijski portal z zemljevidom padlih letal in doslej znanimi informacijami o njih.

Ostalin je malo

Med štirimi podrobneje predstavljenimi usodami letal je zgodba bombnika B-24, ki je padel 16. decembra 1944 pri Jeličnem Vrhu pri Idriji. “Posadka se je rešila. Orožje so pobrali Nemci, ostalo pa kmetje iz bližine. V mladih letih sem se ukvarjal z letalstvom, zato me je to zanimalo in po hišah sem iskal ostanke letala,” pravi zbiratelj Miran Wahl, ki je za razstavo prispeval dele motorja in še nekaj drugih kosov.

Ostankov letal pa se je ohranilo zelo malo, saj so ljudje v letih splošnega pomanjkanja v vojni in po njej izrabili velike količine materiala, ki so padle z neba. “Ocenjuje se, da je na Slovenijo padlo približno 2500 ton aluminija in drugega materiala. A ohranjenih delov ni veliko, saj so ljudje porabili vse, kar je bilo mogoče: aluminij, železo, padala, celo vrvice od padal so rabili za niti za šivanje ran v partizanskih bolnišnicah,” pojasnjuje Boštjančič.

Bomba namesto cerkvenega zvona

V cerkvi sv. Antona v Vitanju pa so med vojno - namesto zvona, ki so ga odnesli Nemci -, začeli uporabljati onesposobljeno in izpraznjeno ameriško bombo, ki jo je poškodovan ameriški bombnik odvrgel v bližnjem gozdu. Nanjo je na včerajšnji otvoritvi razstave pritrkoval Adrijan Borovnik.

Razstavo, ki je nastala v sodelovanju Parka vojaške zgodovine, zasebnih zbirateljev in državnih institucij, podprla pa jo je ameriška ambasada, sta odprla premier Miro Cerar in upokojeni general ameriških zračnih sil Frank Gorenc, rojen v Sloveniji. Oba sta poudarila pomen povezovanja in prijateljskih vezi med državama, ki se tkejo še iz časov druge svetovne vojne, ko so ameriški letalci našli pomoč na slovenskih tleh. Gorenc pa je utemeljil naslov razstave: “Med drugo svetovno vojno bi lahko vsako misijo ameriških letalcev označili s frazo 'do pekla in nazaj'. Bilo je nevarno in tvegano. Ameriški letalci pa so bili potolaženi z mislijo, da imajo možnost preživetja, če njihovo poškodovano letalo pride do slovenskega zračnega prostora. Tukaj so bili dobrodošli in Slovenci so jim priskočili na pomoč.”

HELENA RACE

---