Primorci štirikrat v Maribor

V program jubilejnega, 50. Borštnikovega srečanja, je selektorica Amelia Kraigher uvrstila deset predstav. Med njimi so kar štiri uprizoritve, ki so nastale v primorskih gledaliških hišah. Slovensko stalno gledališče v Maribor odhaja s Cankarjevimi Hlapci ter koprodukcijskima predstavama Trst, mesto v vojni in Čarobna gora, SNG Nova Gorica pa z Gospo Bovary.

MARIBOR > “Vseh deset tekmovalnih predstav temelji na vsebinsko, tematsko in žanrsko kompleksnih (v veliki meri tudi kanonskih) besedilnih predlogah; opraviti imamo z dramatizacijami zahtevnih romanov (Grad, Čarobna gora, Gospa Bovary, Jugoslavija, moja dežela), z inscenacijo velikega starogrškega epa (Iliada), s predstavo po priredbi različnih predlog (Sosič, Tolazzi) ter z uprizoritvami klasičnih (Cankar, Ibsen) in sodobnih (Sajko, Sontag) dram. Širina in globina besedilnih predlog sta omogočali tudi njihova kompleksna gledališka branja in interpretacije: gre za ambiciozne, večinoma velike uprizoritve, sedem jih je nastalo na velikih odrih, tri na malih (pa tudi te tri bi lahko opredelili kot zahtevnejše projekte srednjega formata),” je povedala selektorica Amelia Kraigher in poudarila, da sta minulo sezono slovenskih gledališč pomembno zaznamovali 100. obletnica začetka prve svetovne vojne in 70-letnica zmage nad fašizmom.

Po njeni oceni predstave, ki so nastale v minuli sezoni, kažejo “da imamo opraviti z izrazitim režiserskim gledališčem, z zanimivo paleto izvirnih avtorskih interpretacij in pogledov: te predstave so v izvedbenem pogledu izjemno disciplinirane, inventivne, večinoma zelo sodobne, sveže, aktualne in zato pomembne.”

Festival Borštnikovo srečanje se bo začel 15. oktobra in v desetih dneh nanizal gledališke predstave, pogovore, bralne uprizoritve, strokovne srečanja ... Festival bo odprla pregledna razstava 50 let Borštnikovega srečanja v Muzeju narodne osvoboditve Maribor ter predstava 20th Century Fog - Megla stoletja režiserja Matjaža Zupančiča. Jubilejni prstan si bo letos nadela igralka.

Selektorica si je v Sloveniji in zamejstvu ogledala 115 uprizoritev, od tega je 84 predstav nastalo v produkciji ali vsaj koprodukciji gledališč oziroma gledaliških producentov s sedežem v Ljubljani, 31 pa drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Selektorica ugotavlja, da se razmerje med produkcijami, nastalimi v Ljubljani, in tistimi zunaj nje še bolj nagiba v prid glavnega mesta, razlogi za to pa so seveda že dolgo znani. “Gre predvsem za to, katera mesta oziroma (mestne) občine s svojimi kulturnimi strategijami in politikami, infrastrukturo in celotnim aparatom, ki poganja (gledališko) ustvarjalnost, dejansko strateško podpirajo umetnost.” V spremljevalni program je uvrstila šest predstav - izbrala pa predvsem “izvirne gledališke formate, ki se ukvarjajo s proučevanjem mehanizmov samega 'gledališkega aparata', pri čemer pa ne moremo več govoriti o konceptualnih predstavah”.

MI

---