• Milena Miklavčič v svoji knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače 
pripoveduje o intimnih odnosih v preteklosti.
    Milena Miklavčič v svoji knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače pripoveduje o intimnih odnosih v preteklosti.
    Foto: Petra Mezinec
  • Knjižničarke so bralcem, ki so dokončali bralno značko, 
podarile priznanje in knjižno nagrado.
    Knjižničarke so bralcem, ki so dokončali bralno značko, podarile priznanje in knjižno nagrado.
    Foto: Petra Mezinec
  • Ciril Zlobec je predstavil svojo najnovejšo knjigo poezije, o 
njej ga je spraševala Nela Malečkar.
    Ciril Zlobec je predstavil svojo najnovejšo knjigo poezije, o njej ga je spraševala Nela Malečkar.
    Foto: Tina M. Valenčič
  • Bistriški bralci, ki so dokončali projekt Primorci beremo, so v 
dar dobili najnovejšo zbirko pesmi Cirila Zlobca Ljubezen - 
čudež duše in telesa.
    Bistriški bralci, ki so dokončali projekt Primorci beremo, so v dar dobili najnovejšo zbirko pesmi Cirila Zlobca Ljubezen - čudež duše in telesa.
    Foto: Tina M. Valenčič

Primorci berejo: v devetih letih več kot 53.000 knjig!

ponedeljek, 23. november 2015, 06:00

S prireditvama v ilirskobistriški in sežanski knjižnici se je zaključila že deveta akcija spodbujanja branja slovenskih avtorjev Primorci beremo 2015. Letošnja bera: 887 bralcev in 7602 prebrani knjigi. Zaključek projekta bo do 10. decembra obeležilo tudi ostalih sedem primorskih knjižnic, ki poleg omenjenih dveh sodelujejo v akciji Primorci beremo.

PRIMORSKA > Primorci beremo je najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji, ki se je za bralce začel 23. aprila ob Svetovnem dnevu in noči knjige, zaključil pa se je 11. novembra.

“Posebnost projekta je, da bralci berejo izključno leposlovna dela slovenskih avtorjev. Smisel projekta pa je ohranjanje in zavedanje pomembnosti jezika, zlasti branja v maternem jeziku, in utrjevanje občutka pripadnosti kulturnemu prostoru,” pojasnjuje direktorica Mestne knjižnice Izola Marina Hrs, ki v sklopu akcije skrbi za njeno medijsko promocijo.

Zaključek projekta Primorci beremo bodo zabeležili tudi v ostalih v projekt vključenih knjižnicah. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru bo 26. novembra gostila Marka Pavliho, v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini 1. decembra prihajata Vesna Milek in Boris Cavazza, Mestna knjižnica Idrija pa 2. decembra pripravlja večer s Petjo Rijavec. Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin bo 3. decembra gostila Meto Osredkar, gostja Mestne knjižnica Izola pa bo prav tako 3. decembra Svetlana Makarovič. Goriška knjižnica Franceta Bevka 10. decembra zaključuje projekt z gostoma Markom Dergancem in Emilom Filipčičem.

887 bralcev in več kot 7600 knjig

V projekt je vključenih devet splošnih knjižnic iz celotne Primorske, med njimi tudi dve zamejski iz Trsta in Gorice. Projekt vsako leto finančno podpre Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah.

Projekt Primorci beremo je letos k branju slovenskih avtorjev pritegnil 887 bralcev in bralk, ki so skupaj prebrali 7602 knjig. Akcijo so uspešno zaključili tisti, ki so prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, in takšnih je 733, je pojasnila Marina Hrs.

Na seznamu petih najbolj branih knjig, po katerih so letos posegli primorski bralci, so knjige Nona avtorja Janeza Bitenca, Iskanje EveDamjana Šinigoja, Izbrane rozine v akcijiAndreja Rozmana Roze, Piarovka avtorice Petje Rijavec ter Ogenj, rit in kače niso za igrače avtorice Milene Miklavčič.

Avtorico slednje knjige so povabili tudi v sežansko knjižnico, kjer so s podelitvijo priznanj 170 bralcem (od tega jih je akcijo zaključilo 70 v sklopu Kosovelove knjižnice Sežana in 100 v sklopu Narodne in študijske knjižnice Trst) obeležili zaključek akcije Primorci beremo.

V devetih letih je akcija Primorci beremo k branju pritegnila 7146 bralcev, ki so prebrali že kar 53.277 knjig izvirnega slovenskega leposlovja. V teh letih so bralci izbirali med 440 naslovi proznih del in 84 naslovi pesniških zbirk iz bralnega seznama Primorci beremo.

O ženskah

V svojem delu je Milena Miklavčič zbrala pričevanja žensk o spolnosti, o odnosu do telesa in ženstvenosti v preteklosti vse do 60. in 70. let prejšnjega stoletja. S temi temami je bilo povezano nešteto tabujev, kot so incest, sodomija in spolnost pred poroko, pa tudi za današnji čas nerazumljiv odnos do smrtnosti, predvsem otrok, in odnosov med družinskimi člani. “Tistih pet minut boš pa že potrpela,” pove najpogostejši nasvet novopečeni nevesti na Slovenskem v preteklosti.

Na Primorskem je bilo vseeno malo bolje: “Ženske so hodile na tržnico v Trst. Denar ljudi mogoče pokvari, ampak jih tudi naredi svobodne, zato pri vas ni bilo take vdanosti in podložnosti moškim,” pravi Miklavčičeva.

Ker na seznamih prebranih del močno prevladujejo ženska dela, je bilo zanimivo prisluhniti mnenju enega od bralcev, ki je prebral več kot 20 knjig iz več kot 70 naslovov dolgega seznama. Aleksander Korošic pravi, da je vedno rad bral: “Ko pa sem se upokojil, sem končno imel dovolj časa za branje knjig. Z letošnjega seznama se mi je zdel zanimiv strip Butnskala, posebej všeč pa mi je bila knjiga Dušana Jakomina Od petrolejke do Ipada: pričevanje primorskega duhovnika.”

“Dokler bom živa, bom brala,” pa je ob zaključku projekta Primorci beremo v ilirskobistriški knjižnici Makse Samsa dejala bralka Neta Vergan. Skupaj z Ireno Štemberger in še 98 ostalimi bralci iz bistriške občine je uspešno zaključila bralni projekt (v projekt se je sicer vključilo 111 ljudi, dokončalo pa ga je 100). “Rada prebiram vse, od klasike do sodobnih knjig. Poleti ljubezenske zgodbe, pozimi kriminalke, klasične romane, filozofske knjige. Tuje, slovenske avtorje. Okus za literaturo je kot okus za parfum - enemu je všeč nekaj, drugemu spet nekaj drugega,” je dejala Irena Štemberger.

O ljubezni

Bralki sta v do zadnjega kotička zasedeni knjižnici z zanimanjem prisluhnili gostu zaključnega večera projekta Cirilu Zlobcu, katerega knjiga Biti človek se je tudi uvrstila na seznam najbolj branih knjig projekta Primorci beremo. Tokrat se je bistriškim bralcem predstavil s čisto svežo knjigo s pomenljivim naslovom Ljubezen - čudež duše in telesa, v kateri je zbrana njegova najboljša poezija. “Vsi, ki so pisali ljubezensko poezijo, so pisali o ljubicah in celo takih, po katerih so le hrepeneli. Tako je prišlo do filozofije, da je ljubezen vendarle greh. A je ljubezen pravzaprav najbolj univerzalno človeško čustvo. Z ženo sva doživela možnost, da potujeva skozi vse faze ljubezni, od mladostniške zaljubljenosti do strahu pred smrtjo, kaj bo s tistim, ki bo ostal sam. Ker sem doživel vse, od pubertetne do starčevske ljubezni, moram reči, da slednja ni nič šibkejša od mladostniške, a je drugačna. In zakaj ne bi tudi o takšni ljubezni povedal, kaj o njej čutiš,” je o knjigi dejal avtor, ki je letos dopolnil častitljivih 90 let.

Kot je pojasnila ravnateljica sežanske knjižnice Magdalena Svetina Terčon, so številke o branosti v projektu Primorci beremo verjetno višje, saj se kar nekaj bralcev ni želelo evidentirati, kot da berejo in sodelujejo v akciji. “A to ni pomembno, pomembno je, da beremo,” je dejala. Nenazadnje je knjižnica - kot je dejala direktorica bistriške knjižnice Damijana Hrabar - “dnevna soba mesta, trga ali vasi. Pri vseh prebivalcih Slovenije želimo spodbudit zavedanje, kako pomembna je knjižnica v življenju posameznika”.

TINA M. VALENČIČ,

PETRA MEZINEC


Povej naprej: