Preroki in spomin
Kultura
30. 11. 2015, 12.07
, posodobljeno: 02. 11. 2017, 00.12
Drug drugega sta tikala in se naslavljala s “prijatelj”. 102 leti star tržaški pisatelj Boris Pahor in 39 let mlajši Vittorio Sgarbi, umetnostni zgodovinar in kritik ter eden najbolj prepoznavnih italijanskih medijskih glasov, sta se srečala ob izidu knjige Umetnost in prerokba, ki se je rodila prav v Gorici, na festivalu E-storia.
Prepolna tesna knjigarna je večini obiskovalcev ponudila le
oddaljeni pogled na osrednja gosta. Z leve: Boris Pahor,
Tatjana Rojc in Vittorio Sgarbi.
GORICA
> Knjigarna Leg je bila mnogo premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli v živo videti srečanje dveh mož, ki sta vsak po svoje velikana svojega časa. Vittorio Sgarbi je najbrž edini evropski umetnostni zgodovinar, ki je uspel postati prava medijska zvezda. Z duhovitostjo in sposobnostjo povezovati dejstva s širokim lokom se je izkazal tudi v Gorici.
“Kaj pravzaprav je umetnost? Odgovor je en sam. Veliki umetnik nam pokaže svet na popolnoma nov način. Tako kaže v prihodnost. In zato je vsaka umetnost preroška,” je Sgarbi povzel osrednjo misel knjige, ki je povzetek njegovega predavanja na goriškem zgodovinskem festivalu pred tremi leti. Veliki umetniki - preroki so ustvarjali ob začetku vsakega stoletja, je predpostavil Sgarbi in naštel niz primerov. To stoletje se je začelo z napadom na newyorška dvojčka, ki je popolnoma spremenil odnos človeštva do podobe: “Ljudje so v resnici umirali, mi pa smo vse to po televiziji gledali kot zelo dolg film.”
Zmerna modrost, skoraj staromodna natančnost in predvsem tanka avtoironija tržaškega pisatelja Borisa Pahorja sta krotila zaletavo velikopoteznost zvezdniškega gosta. “Ugotavljam, da sem prišel popolnoma nepripravljen,” je odgovor na vprašanje publicistke in literarne zgodovinarke Tatjane Rojc, ki je dogodek moderirala, začel Pahor: “To, da je umetnost preroška, je zame nova misel. Noam Chomsky je ob 11. septembru kot Američan rekel, da si moramo izprašati vest. Pariški dogodki so strašno maščevanje, ki pa kaže na to, da se to izpraševanje vesti ni zgodilo.”
Kdo je vse to napovedal, je Sgarbija vprašal Pahor. In kdo bi lahko napovedal strahote holokavsta: “Odkar sem začel pisati, sem od umetnosti zahteval predvsem, da jemlje v obzir človeka. Vso umetnost, ki se dogaja onkraj človeka ali mimo njega, lahko tudi občudujem, a je ne odobravam.”VH