Preplet analognega in digitalnega, človeka in narave

Drevi ob 20. uri bodo v Kraški hiši v Repnu odprli razstavo Nike Furlani, fotografinje iz Trsta.

V seriji Profundum vitalis je Nika Furlani zbrala fotografije, na 
katerih golo človeško telo prekrivajo projekcije morskega 
živalstva.   Foto: Nika Furlani
V seriji Profundum vitalis je Nika Furlani zbrala fotografije, na katerih golo človeško telo prekrivajo projekcije morskega živalstva.  Foto: Nika Furlani

REPEN > Nika Furlani (1983) je leta 2008 diplomirala iz razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Kopru, leta 2012 pa še iz fotografije na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani. Doslej je svoja dela na ogled postavila v Ajdovščini, Padovi, Celju in večkrat v domačem Trstu.

Na tokratni razstavi v Repnu bo predstavila fotografije iz zadnjih let. Razvrščene so v tri cikle: Herbarius združuje fotografije, na katerih človeško telo prekrivajo projekcije rož in drugih rastlin, pod naslovom Profundum vitalis se družijo posnetkih teles, pokritih s projekcijami morskega živalstva, v seriji Terrarum pa so zbrani zanimivi umetniški portreti, s sorodnimi projekcijami prepredeni obrazi. Na ogled bo tudi diptih, ki ga je fotografinja ustvarila v okviru že ustaljenega sodelovanja umetnikov s podjetjema Crea in Transactiva.

“Dela, ki jih bom razstavila v Kraški hiši, so povečini akti,” pojasnjuje Nika Furlani. “Pri delu uporabljam episkop, star projektor, ki mi omogoča analogno projekcijo. Fotografija je torej digitalna, projekcija pa analogna. Take fotografije sem si želela ustvarjati že od nekdaj, a mi digitalne projekcije niso bile všeč. Že v čisto tehničnem pogledu se mi ne zdijo dovolj kakovostne. Potem pa sem odkrila episkop, se nad njim čisto navdušila in z njegovo pomočjo razvila takšne, sodobnejše, ne klasične akte, s katerimi raziskujem zlasti odnos človek-narava.”

S svojim delom je prepričala tudi fotografsko kolegico Katarino Sadovski, ki je drevišnjo razstavo v Repnu pospremila s krajšim zapisom o delu Nike Furlani. “Osnova njenega fotografskega izražanja je telo, ornamentirano s skorajda brezčasnimi, fraktalnimi izseki iz narave,” ugotavlja Katarina Svarovski. “Projekcija ustvari čudenje, opazovalcu zastavlja vprašanja, zadrži njegovo pozornost, ga sili k odkrivanju novega, toda najpomembnejše je dejstvo, da avtorica to analogno projeciranje na izredno mojstrski način uporabi za amplificiranje svojih spoznanj, ki se ji odkrivajo ob stiku med telesom in naravo.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano