Prekmurec, ki ga izziva Kras

“Ko sem se naučil pisati, sem skoraj pozabil govoriti,” se pošali Jože Horvat, novinar, pisatelj in urednik, predvsem pa mojster pisane besede. V sežanski knjižnici je pred dnevi predstavil svoj novi roman Domorodje.

S pisateljem, novinarjem in urednikom Jožetom Horvatom 
(desno) se je pogovarjal Aleksander Peršolja. Foto: Petra Mezinec
S pisateljem, novinarjem in urednikom Jožetom Horvatom (desno) se je pogovarjal Aleksander Peršolja. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > V njem se je zopet poklonil domačemu Prekmurju. Roman pripoveduje zgodbe štirih ljudi v dramatičnih zgodovinskih okoliščinah, četudi že v mirnem času. Jože Horvat se z romanom vrača k “malemu človeku”, ki je velikokrat zapostavljen. V Prekmurje je pred leti postavil tudi svoj mladinski roman Bela Lendava.

Kaj je novinarja, urednika in pisatelja pravzaprav prignalo na rob Krasa, v Razdrto, kjer živi že 35 let? “Panonija je zame inicialni del doživljanja sveta, ki pa me je v začetku odbijal. Želel sem si nekaj drugega, kar je razumljivo za mladega človeka. Kraški svet me izziva, ker je drugačen, ne zaradi ljudi, za katere verjamem, da so povsod podobni, ampak zaradi konfiguracije tal. Sprašujem se, kaj želi od mene,” pojasnjuje. “Panonska ravnica ima poseben čar, saj je podobna morskim širjavam.”

Pot ga je vodila najprej v Ljubljano, nato v Nemčijo, na univerzo v Haidelbergu, pomembno se je zapisal tudi pri najmanjšem slovanskem narodu, Lužiških Srbih. V osemdesetih so ga zaradi znanja nemščine povabili, da bi prišel k njim in napisal knjigo o njihovem življenju. Rezultat sta bili dve deli. “Kritičnih izjav sicer nisem vključeval, se je pa moja knjiga od knjig ruskih in bolgarskih pisateljev, ki so jih tja povabili z istim namenom, razlikuje po tem, da predstavlja stanje, kakršno je, in ni hvalnica Nemški demokratični republiki,” poudarja Horvat. Druga, popolnoma necenzurirana verzija, je izšla v slovenščini z naslovom Lužice in njeni Srbi.

V slovenskem novinarstvu je največji pečat pustil s svojimi intervjuju s pisatelji. Je poslušen in skrben sogovornik: “Z intervjuji se veliko naučiš. Že s potjo samo, kaj šele če imaš pred sabo človeka, ki veliko ve.”

Pred tremi leti je izdal knjigo intervjujev z zgovornim naslovom Navdih in besede: pisatelji in pisateljice s Tržaškega. Tržaške pisatelje še kar raziskuje. “So zanimivi. Bogatijo nas,” pravi.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano