Predstave brez skrivanja za kulise

Jutri se na odru postojnskega kulturnega doma začenja 54. Linhartovo srečanje, festival najboljših gledaliških skupin Slovenije in zamejstva, ki prinaša izbor najboljših predstav sezone - predstav, ki ponujajo več kot klišejska sporočila in trenuten smeh. Letos festival praznuje desetletnico, odkar se je zasidral v Postojni, ki se je tako vpisala na zemljevid pomembnih slovenskih gledaliških mest.

POSTOJNA > Na Linhartovo srečanje se vsako leto uvrstijo najboljše predstave, ki so šle skozi sito območnih in regijskih srečanj. Od 125 skupin, prijavljenih na letošnja območna srečanja, se jih je na regijska srečanja uvrstilo 24, letošnja državna selektorica Ana Ruter pa je v veliki finale uvrstila sedem predstav, ki se potegujejo za matičke. Ruterjeva je poudarila, da se pri izboru ni ozirala ne na enakomerno porazdelitev predstav glede na pokrajine niti na raznolikost žanra, pač pa je bil edini kriterij kakovost. Kljub temu pa končni izbor zajema predstave različnih zvrsti, vsebin in gledaliških estetik, ki jim je skupna “zelo visoka raven odrskih uprizoritev, ki v nekaterih primerih postrežejo tudi z vrhunskimi igralskimi kreacijami”.

Več razmisleka, manj klišejev

Matjaž Šmalc, direktor festivala in samostojni strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnosti pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki je organizator festivala, v zadnjih letih opaža, da so ambicije ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev - ki tudi v okviru festivala od strokovnih spremljevalcev dobijo veliko pozitivne kritike, da so lahko v bodoče še boljši - vse večje, ker ne ustvarjajo le za publiko in se podrejajo njenim pričakovanjem, temveč predvsem zase. “Pri tem ni nujno, da teme obdelajo v težjih dramskih zvrsteh, pač pa z večjim razmislekom, manj klišejsko,” pravi Šmalc. Komedija je tako pri ustvarjalcih kot pri gledalcih še vedno najbolj priljubljen žanr, a še zdaleč ne edini. “Gledališče je nekakšen mikrokozmos, odraz življenja. V gledališkem prostoru se teme, ki jih živimo, obdela še enkrat, zato mora zajeti vse, od tistih, ki nas zabavajo, do tistih, ki se nas resneje dotaknejo. In letošnji festival je odraz tega.”

Visoko kakovostno raven predstav pa Šmalc povezuje tudi z dejstvom, da so bili gledališčniki v zadnjem obdobju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prisiljeni racionalizirati stroške, na primer scenografije in kostumografije. “S tem pa so se obrnili k bistvu gledališča. Niso se mogli več skriti za neko kuliso, tudi v dobesednem pomenu, zato so se bolj posvetili vlogam. Predstave so bolj izčiščene, več pozornosti je na sporočilnosti.”

Od četrtka do sobote se bo na odru postojnskega kulturnega doma zvrstilo devet predstav, sedem v tekmovalnem in dve v spremljevalnem programu. V prvem bodo na ogled Opera za tri groše v izvedbi Mlajše gledališke skupine KPD Planina Sele z avstrijske Koroške, AululariaDramske družine S.K.P.D. F.B. Sedej iz Števerjana v Italiji, Vse zastonj!Gledališkega združenja Koroški deželni teater Slovenj Gradec, Tamala in Oče, obe v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, Blazinec v izvedbi KUD “Zarja” Trnovlje - Celje in Rogonosec ali življenje vaških plejbojev KUD Janko Živko Poljčane. V spremljevalnem programu bosta na ogled predstavi Proračun obcestne svetilke Gledališča ggNeNi KD Teatra Grosuplje in Na odprtem morju hrvaške Scene Sisak. Festival se bo zaključil s podelitvijo matičkov za najboljšo predstavo v celoti ter za posebne dosežke po izboru žirije. Kdo jih bo prejel, bo odločila tričlanska žirija, ki jo letos sestavljajo igralka Nataša Barbara Gračner, dramaturg Primož Vitez in režiser Predrag Stojmenović. Ogled vseh predstav bo brezplačen.

Postojna - sinonim za Linhartovo srečanje

Takšne predstave prispevajo tudi k vzgoji publike, ki po besedah Rutarjeve potrebuje celo več “vaje” kot igralci, da se nauči razlikovati “med predstavami, ki so gledališko kvalitetne, pa čeprav morda včasih težko razumljive in 'prebavljive', ter tistimi, ki jih za trenutek nasmejijo, ne postavijo pa jim vprašanj in jim zato tudi ne ponujajo odgovorov”.

Silva Bajc, vodja območne izpostave JSKD Postojna in izvršna vodja festivala po desetih letih, odkar je festival svoje stalno mesto dobil v Postojni, pravi, da je del Postojnčanov festival vzel za svojega, a da bi pričakovala še več domače publike. Na festival sicer veliko ljubiteljev gledališča prihaja tudi iz drugih krajev.

Bajčeva poudarja, da je festival s stalno lokacijo pridobil na prepoznavnosti in se umestil v širši kulturni prostor, Postojno pa postavil na zemljevid slovenske gledališče ustvarjalnosti, tako da je v gledaliških krogih postala sinonim za Linhartovo srečanje.

Eden od razlogov, da se je festival ustalil v Postojni pa je po besedah Bajčeve tudi finančna podpora Občine Postojna. Njen predstavnik Miran Žitko napoveduje, da bodo festivalu naklonjeni še naprej. Po njegovih besedah si Postojna namreč prizadeva v večji meri postati festivalsko mesto. Že poletni festivali v mesto pritegnejo precej obiskovalcev, ne le iz Postojne, temveč tudi od drugod. “Linhartov srečanje pa zapolnjuje septembrsko mrtvilo potem, ko se je poletno dogajanje že zaključilo, abonmaji pa se še niso začeli,” še pravi Žitko.

VERONIKA R. ŽENKO

---