Pravljica le za verujoče?
Za trpina Joba so slišali celo tisti, ki biblije ne prebirajo: Job je pač sopomenka za nerazumljivo potrpežljivo bitje, ki se navzlic številnim tegobnim preizkušnjam, vse se zgrinjajo nadenj po volji zvečine nepojmljivo krutega boga, ne more odreči veri v božjo pravičnost.
Tak(šen) job je tudi Mendel Singer, osrednji lik v romanu Josepha Rotha, podeželski učitelj v vasi med Brodyjem in Lvovom v današnji jugozahodni Ukrajini.
Življenje Singerjevih se konec 19. stoletja od življenja drugih vzhodnoevropskih Judov niti najmanj ne razlikuje: revščina, neštetokrat izpričana manjvrednost v primerjavi z Rusi, Ukrajinci, Poljaki, občasne grožnje iznenada vzplamtelih pogromov - Mojzesovi potomci so pač dežurni krivci za slabe letine, lakoto, vojne, bolezni in sploh vse hudo.
A najhuje se za Singerjeve začne z rojstvom četrtega otroka, jokavega, bolehnega in telesno, tako je videti, pogubno zakrnelega Menuhima. Dete z ogromno glavo, ki terja izjemno potrpežljivost in nesebično nego, ne more odrasti v zdravo bitje. Mendlovo razmerje z nergavo ženo se začne krhati, starejša sinova zapustita dom; prvi zataji judovstvo in se vpiše k vojakom, drugi emigrira v Ameriko, odraščajoča hčerka ljubimka s kozaki, denarja za zdravljenje Menuhima pa ni in ni.
Sinova redka, a spodbudna pisma iz Amerike sčasoma prepričajo Mendla: z družino se bo preselil čez ocean, zaživeli bodo novo, marljivega in skromnega človeka dostojno življenje. Toda bolehni otrok jim bo zgolj v napoto; nepopisno razdvojena starša ga krvavečih src prepustita dobrim ljudem. - Tu se realistično besedilo preobliči v pravljico o obljubljeni deželi, o kakršni Judje sanjarijo veliko pogosteje (in bolestneje) kot kristjani.
Singerjem spočetka tudi v Ameriki trda prede, a počasi se prilagodijo novim razmeram; toda zlasti Mendla vse bolj peče vest - turobnih misli na ozkosrčno zapuščenega Menuhima se ne more otresti; občutek krivde, ki je pred božjim obličjem nikakor ne more opravičiti, narašča. Po ženini smrti sklene, da se bo vrnil po zavrženega otroka in ga pripeljal v Ameriko. A nima dovolj denarja, razen tega pa v Ameriki čas hitreje mineva: Mendel je kaj kmalu star, betežen, še bolj čudaški, nečloveško zgrbljen pod vse težjim bremenom neodpustljive krivde.
Joseph Roth: Job - roman o preprostem možu (Hiob: Roman eines einfachen Mannes). Prevedla Ana Jasmina Oseban, 2014 izdala založba eBesede, d.o.o. Cena: 22 evrov.
In nato pravljični razplet: Menuhim je iznenada čudežno tu, v Ameriki. Zdrav in močan mlad moški, bistro in vedro bitje, ki bo očetu osmislilo stara leta, ga prepričalo, da ga dobri bog vendarle ni zapustil. Mendlova nezaslišana in v najhujših trenutkih neomajana vera v božjo dobroto, je bogato in pravično poplačana. Bog ni spregledal trpinovih muk, ni preslišal njegovih iskrenih in gorečih molitev.
Nejudovski bralec, zlasti z zgodovinskim vedenjem obremenjen dvomljivec, se s takšnim razpletom seveda ne more sprijazniti; danes še manj kot v Rothovem (1892-1939) času. Vere, značilne za svetopisemskega Joba, morda pa še bolj za Mendla, pač enostavno ne premore - a bolestno koprni po njej.
TOMO VIDIC