• Zadnji od  1700 Zupetovih 
portretov, nastal prejšnji 
mesec, je  avtoportret.
    Zadnji od 1700 Zupetovih portretov, nastal prejšnji mesec, je avtoportret.
    Foto: Lea Kalc Furlanič
  • Žal se bo te dni morala razstava  portretov  Krištofa Zupeta 
(prvi z leve)  umakniti razstavi gob. Sicer pa so njegove slike  
del stalne zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
    Žal se bo te dni morala razstava portretov Krištofa Zupeta (prvi z leve) umakniti razstavi gob. Sicer pa so njegove slike del stalne zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
    Foto: Lea Kalc Furlanič
  •  Eno  najboljših Zupetovih del je portret Ivana Mraka na 
podlagi slovenske trobojnice.
    Eno najboljših Zupetovih del je portret Ivana Mraka na podlagi slovenske trobojnice.
    Foto: Lea Kalc Furlanič

“Portret je sprehajanje po obrazu”

torek, 3. oktober 2017, 15:02

V razstavnem prostoru Nanetove hiše v Matavunu je na ogled 19 slik Krištofa Zupeta, enega najboljših slovenskih portretistov.

MATAVUN > Na stenah in stojalih kletnega razstavnega prostora v Nanetovi hiši visi 19 portretov znanih slovenskih osebnosti, naslikanih v različnih obdobjih in slikarskih tehnikah. So delo Krištofa Zupeta iz Horjula.

Razstavo je v avtorjevi prisotnosti v okviru simpozija Ex cathedra arhitektov postavilin odprl divaški arhitekt Stojan Lipolt.Naslovil jo je Barve v Mraku. “Kar je asociacija na velikega Zupetovega prijatelja Ivana Mraka, po mojem mnenju najbolj prezrtega slovenskega pisatelja, ki velja za utemeljitelja literarne zvrsti himnične tragedije. Ko je bil Zupet zelo bolan, mu je ravno Mrak najbolj stal ob strani. Zato je slikar vedno poudaril: 'Brez Mraka me ni!',” je ob odprtju pojasnil Lipolt.

Slikar je na vprašanje, kaj je portret, odgovoril: “Portret je sprehajanje po obrazu.” In še pojasnil, da so za njegova razmišljanje in delo značilna ekspresionistična iskanja, ki slone na tradiciji klasičnega evropskega slikarstva. Na njegovo ustvarjanje so poleg opusa Mrakove žene, kiparke Karle Bulovec, vplivali še Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Van Gogh in renesansa. Portretiral je tudi slovenskega literarnega zgodovinarja Tarasa Kermaunerja, čigar portret hrani hči, pesnica Aksinija Kermauner, v družinski hiši v Avberju. Med Kraševci je Zupet znan tudi po prijateljevanju z družino Jasne Majde Peršolja iz Sežane, k njim je zahajal med poletji. “Ves čas je slikal. Občudovali smo njegovo izjemno mojstrskost. Za vse na svetu ne bi zamudila odprtja razstave v Matavunu,” je poudarila Peršoljeva.

O njegovem delu je pri založbi Math izšla monografija Nevarna zjedrenost. Zupet tudi piše in objavlja spominske zapise in refleksije o umetnosti.

LEA KALC FURLANIČ


Povej naprej: