Pomemben kamenček v Srebotnjakovem mozaiku
Alojz Srebotnjak (1931-2010) je eden najvidnejših sodobnih slovenskih skladateljev: njegove partiture so izšle pri znanih svetovnih založbah, skladbe, ki jih je napisal, pa izvajajo na številnih mednarodnih festivalih in koncertnih odrih. A vendar celotni Srebotnjakov opus za violino in klavir doslej še ni bil posnet in izdan na zgoščenki. Tega podviga se je lotil violinist Zdravko Pleše, k sodelovanju je povabil pianista Denysa Masliuka, ploščo pa bosta v četrtek predstavila v Postojni, skladateljevem rojstnem mestu.
Zdravko Pleše
POSTOJNA
> Violinist Zdravko Pleše se je s skladbami, ki jih je Alojz Srebotnjak napisal za violino in klavir, prvič srečal ko je bil še dijak. “Odraščal sem na Reki, v Ljubljano pa sem, še preden sem začel študirati na Akademiji za glasbo, hodil na pouk violine. Takrat sem kupil svoji prvi cd plošči in na eni od njih našel Srebotnjakovo Prvo sonatino za violino in klavir. Poslušal sem jo in bil popolnoma očaran,” se spominja. Prevzela sta ga močna ritmičnost in poudarjena folklornost. Skladatelj je Prvo sonatino za violino in klavir napisal še kot študent, leta 1954, vanjo pa vgradil elemente makedonske ljudske pesmi. Pleše je raziskoval od kod se je v to in še dve drugi Srebotnjakovi sonatini “vtihotapila” makedonska zvočnost, a odgovora za zdaj še ni našel.
Na zgoščenki, ki sta jo posnela s pianistom Denysom Masliukom, sta še Druga in Tretja sonatina za violino in klavir. V drugi se bohotijo bogate harmonije, tretjo pa je v Postojni rojeni skladatelj napisal v desetletju, ko se je sistematično posvečal dvanajsttonski skladateljski tehniki.
Zgoščenka, ki je izšla v sozaložništvu Glasbenega društev Viola in Contemporanea, prvič prinaša celoten Srebotnjakov opus za violino in klavir. Trem sonatinam delajo družbo še znameniti Slovenski ljudski plesi, ki jih je Srebotnjak izvirno napisal za violino in klavir, so pa kasneje dobili tudi priredbo za orkester in veljajo za eno najbolj izvajanih njegovih del, Makedonska ljubavna ter še eno prav posebno delo.
Skriti Tartini
Pravo odkritje za Plešeta, sicer velikega poznavalca in občudovalca Giuseppeja Tartinija (1692-1770), je bila Srebotnjakova partitura, ki se je očitno dve desetletji skrivnostno skrivala. Leta 1991 je Srebotnjak namreč napisal Improvizacijo na Tartinija. “Med pripravami na ploščo sem se posvetoval in sodeloval s skladateljevo vdovo Dubravko Tomšič Srebotnjak. Približno dva tedna pred izidom plošče sem jo prosil, če preveri, ali je to, kar sva z Denysom posnela, res celoten Srebotnjakov opus za violino in klavir. Nekaj dni preden smo zgoščenko poslali v tiskarno, me je poklicala in povedala, da je našla še nekaj. In to je bila Improvizacija na Tartinija, delo, ki doslej sploh še ni bilo posneto! Naslednje jutro sem odhitel po partituro, vadil kot nor, skladbo naštudiral in posnel v dveh dneh,” pripoveduje Zdravko Pleše.
Zdravko Pleše in Denys Masliuk bosta zgoščenko, na kateri je zbran celoten Srebotnjakov opus za violino in klavir, predstavila v četrtek ob 19. uri v postojnskem Kulturnem domu. Posebnost koncerta bo, kot napoveduje Pleše, nastop Folklorne skupine Val iz Pirana, ki se bo glasbenikoma s plesom pridružila ob izvajanju Slovenskih ljudskih plesov.
Prispevek k slovenski glasbeni dediščini
Zgoščenka, ki jo bosta predstavila v četrtek na odru Kulturnega doma (predpremiera je bila 7. februarja v bistriškem Domu na Vidmu), je prvo sodelovanje med Plešetom in Masliukom: “Nekajkrat sem ga poslušal in bil osupel nad tem, kako pozorno sledi glasbenemu partnerju, se z njim usklajuje ter kako razume glasbeni tekst, ga sliši in prenese na klavir. Vse to je pri komorni igri namreč izjemno pomembno. Zato sem se odločil, da bom v primeru, če se mi ta projekt začne uresničevati, najprej za sodelovanje poprosil Denysa,” pove violinist.
Plošča je izšla s podporo lokalne skupnosti - občin Postojna in Pivka - ter tamkajšnjih vidnih gospodarskih družb. Plešeta takšen odziv seveda veseli, saj je zgoščenka po njegovi oceni zapolnjuje vrzel v sedaj dostopni Srebotnjakovi literaturi in pomeni prispevek k spoznavanju in ohranjanju pomembne slovenske glasbene dediščine.
MAKSIMILJANA IPAVEC