Pol stoletja skozi osem oči

Pogled na dobitnike prvih in velikih nagrad mednarodnega slikarskega Ex-Tempora Piran naniza imena Zvest Apollonio, Kostja Gatnik, Vladimir Makuc, Cveto Marsič, Boris Benčič, Gani Llalloshi, Živko Marušič, Joni Zakonjšek, Uršula Berlot pa še mnoga druga, ki so pomembno soustvarjala zgodbo sodobnega slovenskega slikarstva oziroma to še počnejo. Svojevrsten vpogled v pol stoletja piranskega slikarskega ex-tempora ponuja razstava Mojih 5 najljubših, ki bo v galerij Loža na ogled do konca oktobra.

KOPER > Med stalnimi zbirkami, ki jih hranijo v depojih Obalnih galerij, je tudi tista, v kateri so shranjena nagrajena dela Mednarodnega slikarskega Ex-tempora Piran. Ob letošnjem jubileju tega “slikarskega tekmovanja” so v Obalnih galerijah pripravili razstavo.

Po zbirki nagrajenih del so se “sprehodile” kustosinje Obalnih galerij Majda Božeglav-Japelj, Nives Marvin in Tatjana Sirk ter nekdanji kustos in dolgoletni umetniški vodja te ustanove, Andrej Medved;vsak od njih je odbral svojih pet najljubših. Dvajset del, ki so jih izbrali za razstavo Mojih 5 najljubših, izriše več zgodb; poleg zgodovinskega preleta piranskega ex-tempora gledalcu približa pomembne etape slovenskega slikarstva in ponudi nekaj simpatičnih posebnosti znotraj opusov posameznih avtorjev.

Preverjanje lastne slikarske kondicije

Leta 1966, ob svojem začetku, je prireditev, ki je nastala na pobudo Pavleta Zamarja-Zappe (1929-1989), želela popularizirati slikarstvo. Tudi zato ni nikoli omejevala, kdo se je lahko udeleži in ni postavila ločnice med “pravimi” in ljubiteljskimi slikarji.

Morda je prav to prispevalo k njeni priljubljenosti in posledično tudi dolgoživosti. Vseskozi pa so se piranskega ex-tempora, kjer dela ocenjuje (mednarodna) strokovna žirija, udeleževali tako študentje likovnih akademij kot tudi njihovi profesorji - prepoznavna in ugledna slikarska imena.

Mikavnost piranskega “merjenja slikarskih moči” se najverjetneje skriva tudi v tem, da za avtorje pomeni svojevrsten izziv. “Snovanje v specifičnih razmerah - v omejenem času, z razpoložljivimi materiali in izbrano tehnologijo dela ponuja nevsakdanjo priložnost za preverjanje lastnega slikarskega potenciala,” meni Majda Božeglav-Japelj.

Slika ni mrtva

Čeprav so v minulem stoletju večkrat razglasili, da je slika mrtva, se to seveda ni zgodilo. Kako so tej tezi kljubovali slovenski avtorji, je prek različnih slogov in avtorskih govoric ter poetik videti na razstavi v Loži. Med drugim je razstavljena slika V objemu sinjine, s katero je Zvest Apollonio, dobitnik prve nagrade na prvem piranskem ex-temporu, sodeloval leto kasneje.

Delo je zanimivo tudi zato, ker pokaže, v kakšno smer bo v prihodnjih plodnih desetletjih šla Apollonijeva ustvarjalnost, obenem pa je opaziti tudi vplive slikarjevega profesorja na ljubljanski Akademiji, Gabrijela Stupice. V naslednjih letih je tudi v delih, ki jih je pregledovala žirija piranskega ex-tempora, živahno brbotal pop-art z vsemi svojimi izraznimi sredstvi (o tem na razstavi priča tudi platno Borisa JesihaPermutacija 36 - Computerska varianta 3 barv). Kako avtorsko izoblikovan je bil pri vsega 23 letih Kostja Gatnik, gledalcu namigne njegovo delo Slika 5, za katero mu je žirija podelila prvo nagrado leta 1968.

Figura odločno in množično stopi na platna slikarjev, ki so se udeleževali piranskega ex-tempora, sredi 70. let in se tam počuti odlično do konca tega desetletja - zgovoren predstavnik tega obdobja je Boris Benčič s sliko Narcis (prva nagrada leta 1980). Iz istega leta je tudi platno PokrajinaCveta Marsiča (z njo je prejel drugo nagrado), ki se na postavitvi v Loži odlično dopolnjuje z Nedokončano pesmijo za Hafisa, ki je veliko nagrado leta 2004 prinesla Joni Zakonjšek.

Da je bil slikarski Ex-tempore Piran za ustvarjalce zelo mikaven, gledalcu simpatično sporoči slika Stari ribič. Na njej je Jože Tisnikar v svoji prepoznavni maniri in barvnih tonih upodobil zanj precej netipičen motiv.

Razstava Mojih 5 najljubših ni retrospektiva petih desetletij te piranske prireditve in tudi nima te ambicije. Je izbor, ki posrečeno in nevsiljivo predstavi to pomembno slikarsko manifestacijo in njene ustvarjalne vrhunce.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---