Podobe lahko skrčijo čas

Spremne besede h knjigam so velikokrat prav tako ali še bolj zanimive kot delo samo, saj nam predstavijo avtorja in delo postavijo v širši kontekst, ga pogledajo iz današnje perspektive ter pogosto izluščijo bistvo. Spremne besede, ki jih je k najbolj besedilom vplivnih umetnostno zgodovinskih teoretikov napisal umetnostni zgodovinar Jure Mikuž, lahko beremo kot študije same po sebi, vsekakor pa so dragoceno spremstvo velikim tekstom.

Knjiga Poti k razumevanju podobe je zbir spremnih študij Jureta Mikuža k prevodom temeljnih del iz umetnostne zgodovine oz. antropologije likovnega, ki so v preteklih letih izšle pri založbi Studia humanitatis. Konkretno k prevodom knjig: Leonardo da VinciTraktat o slikarstvu, Guillaume ApollinaireUmetnostne kronike, Erwin PanofskyPomen v likovni umetnosti, Jurgis BaltrušaitisAberacije, Mayer SchapiroUmetnostno-zgodovinski spisi, Ernst H. GombrichSpisi o umetnosti, Georges Didi-HubermanPodobnost prek stika in Jean-Claude SchmittGeste v srednjem veku. S slednjim, Schmittom, je v knjigi objavljen tudi intervju, ki ga je Jure Mikuž opravil ob njegovem obisku in predavanjih na ISH v Ljubljani, kjer je predaval tudi sam.

V knjigi najdemo širok spekter študijskih portretov najbolj vplivnih umetnostno zgodovinskih teoretikov, prek katerih Mikuž širi svoj razmislek v prostore podob, občinstva, družbene soodvisnosti in povezanosti. “Preučuje družbeni in kulturni kontekst, v katerem je nastalo umetniško delo, in prav tako tistega, v katerem se je proizvedla teorija o njem,” piše urednica založbe Neda Pagon. In kar je še pomembneje, na avtorje in njihove teorije pogleda z današnjega zornega kota. Kam v linijo moderne umetnosti se je zapisal Appolinaire, zakaj ima Leonardo danes še večji ugled, kot bi ga sicer imel?

Mikuž pokaže poti k razumevanju podob, pot po mišljenju znotraj humanističnega obzorja, kot navaja Pagonova, od širših Shapirovih študij do pretanjenih vprašanj umetnostnozgodovinske hermenevtike, ki jih je zastavljal Panofski, vse tja do večne blodnje Appolinaira o čisti umetnosti. Pokaže pot k razumevanju osnovnih pojmov, s katerimi opisujemo umetnino. Kaj je aporija, reprezentacija, anahronizem, paradoks, posnemanje …

Jure Mikuž: Poti k razumevanju podobe; Studia humanitatis, Ljubljana, 2014, 15 evrov.

Sicer pa se je avtor že z nekaj deli proslavil v območju slovenske umetnostno zgodovinske stroke in antropologije likovnega. Spomnimo le na njegovo prelomno študijo Podoba roke, pa na Zrcaljeno podobo; ogledalo in zunanjost polja, na pred dvema letoma izdano knjigo zgodovinsko-antropoloških študij Pogledati - gledati, videti - uvideti, kjer nas kot velik preučevalec zgodovine umetnosti in teorije vizualnega vodi po različnih poteh do razumevanja podobe. “Podobe lahko skrčijo ali strnejo čas in prostor ter projicirajo preteklost v sedanjost in tako spremenijo naše dojemanje,” razmišlja skupaj s Didi-Hubermanom.

KLAVDIJA FIGELJ

---