Podjetniki podprli kulturo

Vipavci bodo nocoj po zaslugi Zavoda za turizem Trg Vipava, Lavričeve knjižnice Ajdovščina in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj z odprtjem razstave o baronu Žigi Herbersteinu (1486-1566) lahko bliže spoznali življenje in delo rojaka, habsburškega diplomata, humanista in avtorja več svetovnih knjižnih uspešnic. Lavričeva knjižnica bo ob tej priložnosti uradno prevzela izvod faksimilirane izdaje njegovega avtobiografskega dela Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu) iz leta 1560.

Koloriran izvod Herbersteinovega dela Gratae posteritati iz 
leta 1560 sodi v vrh evropske knjižne dediščine.  Foto: Srdan Mohorić
Koloriran izvod Herbersteinovega dela Gratae posteritati iz leta 1560 sodi v vrh evropske knjižne dediščine.  Foto: Srdan Mohorić

VIPAVA > Žiga (Sigmund) baron Herberstein se je rodil v Vipavi, 23. avgusta 1486, očetu Lenartu in materi Barbari Jamski, sestri Erazma Predjamskega. V Vipavi se je že zgodaj naučil slovenskega jezika, leta 1499 se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral filozofijo in pravo. Po šolanju je vstopil v vojsko in kot častnik nadaljeval vojaško kariero, nato pa začel uspešno diplomatsko kariero pri cesarju Maksimilijanu I. Habsburškemu, ki jo je opravljal kar štiri desetletja. Med drugim je bil veleposlanik na ruskem knežjem dvoru v času Ivana Groznega, pomembno vlogo je imel tudi v pogovorih o premirju z otomanskim sultanom Sulejmanom Veličastnim.

Vrh evropske knjižne dediščine

Ob odlični diplomatski karieri je postal najslovitejši član svoje rodbine tudi zaradi objav. Njegovi Moskovski zapiski iz leta 1549 so s podrobnimi opisi tedanjega življenja v Moskovski kneževini postali svetovna uspešnica, doživeli so več ponatisov in izšli v več jezikih. Zadnje desetletje je svoje življenje in delovanje popisal v sedmih avtobiografskih delih, ki so pomemben zgodovinski vir za preučevanje 16. stoletja. Mednje sodi tudi v latinščini napisano delo Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu), ki je prvič izšlo leta 1558, bolj znana in ilustrativno bogatejša, z ročno koloriranimi grafikami, pa je izdaja iz leta 1560. V knjigi opisuje svoje življenje in delo, besedilu je dodal številne avtoportrete in portrete pomembnih ljudi tedanjega časa. Tretji del je literarno obarvan in vsebuje številne posvetilne pesmi uglednemu diplomatu.

En izvod ostaja na Vipavskem

V knjižnici Ivana Potrča na Ptuju hranijo enega redkih koloriranih izvodov Gratae posteritati iz leta 1560 na svetu. Izvod je po mnenju strokovnjakov še posebej dragocen, ker je bil nekdaj sestavni del bogate knjižnice družine Herberstein na Ptuju. Knjižnica Ptuj je zaradi velikega zanimanja javnosti za omenjeno delo in zaradi potrebe po zaščiti izvirnika lani v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla izdala faksimile dela z obsežno študijsko izdajo. Avtor prvega prevoda v slovenski jezik je Matej Hriberšek, ki je napisal tudi komentar, spremne študije so prispevali še Jedert Vodopivec Tomažič, Dejan Zadravec in Polona Vidmar. V ptujski knjižnici ocenjujejo, da gre za delo, ki sodi v sam vrh evropske knjižne dediščine. Faksimile je izšel v bibliofilski izdaji v sto ročno oštevilčenih izvodih, v posebni ročno izdelani šatulji.

“Ker je Žiga Herberstein človek od tukaj, človek, na katerega želimo biti tudi ponosni, saj umešča Vipavo in Vipavsko dolino v evropski prostor, smo si v Lavričevi knjižnici še posebej prizadevali dobiti en izvod faksimila. To nam je uspelo s pomočjo donacij ajdovskih in vipavskih podjetij, ki so prepoznala pomen javne podpore temu segmentu kulture. Izvod bo v trajni lasti Lavričeve knjižnice in bo na ogled v posebni vitrini v prostorih vipavske enote. Upam, da bo ta projekt tudi prvi korak k postavitvi zbirke pomembnih Vipavcev,” ob tej priložnosti poudarja direktor Lavričeve knjižnice Artur Lipovž. Na pobudo Zavoda za turizem Trg Vipava bodo prevzem faksimila pospremili z nocojšnjim odprtjem gostujoče razstave o baronu Herbersteinu, ki so jo zasnovali v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Razstava bo do 21. maja na ogled v kapeli Lanthierijevega dvorca.

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano