Poaréto in pistór, kdo ju še pomni? (video)

Temeljito delo, ki ga je italijanistka in dialektologinja dr. Suzana Todorović (1979) povezala v svojo četrto knjigo Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, izdano pri koprski založbi Libris, je dragoceno tako za italijansko skupnost v slovenski Istri kakor za razumevanje in sožitje med sosedi različnih narodnosti.

KOPER > Med uvodnimi govorci na ponedeljkovi predstavitvi v prepolni dvorani Pretorske palače v Kopru je nastopila tudi dr. Martina Ožbot. Predstojnica oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani ter recenzentka knjige je poudarila, da se avtoričine prve tri knjige Narečno besedje piranskega podeželja (2014), Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem (2015) in Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra (2015) ukvarjajo z neurbanim okoljem, medtem ko se nova posveča mestom. Dragoceno je, da izhaja iz široke terenske raziskave, s tako temeljitim delom pa se Suzana Todorović “uvršča med osrednje slovenske dialektologe”, ocenjuje Martina Ožbot. Dodaja, da je v novi študiji izjemno pomembno avtoričino ukvarjanje tudi s slovnico, ne samo z besedami, in ocenjuje, da je knjiga napisana poljudno, primerno za širši bralski krog.

Sooblikovali so ga paolani in plemstvo

Izjemno plodovita in energična Suzana Todorović je hvaležna zlasti informantom, lokalnim govorcem, s katerimi je sodelovala v raziskavi. Ena od njih je dialektologinji sporočila, da si za svoje dragoceno delo zasluži medaljo. Ker pa gospa nima medalje, ji je na predstavitev prinesla - kroštole.

“Podatke zbiram izključno na terenu. Besede iščem tam, kjer živijo,” je poudarila Suzana Todorović. “Na teren ne pošiljam študentov in ne povzemam tujih raziskav.”

V slovenskem delu Istre sobivata dve istrski narečji, je pojasnila: v Kopru, Izoli in Piranu italijansko oziroma istrobeneščina, v zaledju in notranjosti Istre pa slovensko: “O njunem sobivanju pričajo tudi besede slovenskega oziroma slovanskega izvora med istrobeneškimi govorci: kluka (kljuka), pestrna (varuška), baba (opravljivka), patok (potok) in druge.”

Koprsko istrobeneško narečje so paolani, ribiči in delavci sooblikovali z bogatim plemiškim slojem, do česar so bili v zgodovini kritični zlasti tisti, ki so se zavzemali za “čistost” govora, denimo Pio Babuder. Še posebej dragoceno je delo Francesca Semija, ki nam je med drugim ohranil kar tri prevode svetopisemske Prilike o izgubljenem sinu. Dialektologinja poudarja še izjemen prispevek narečnega pesnika Tina Gavarda, ki je življenje v Kopru opisoval satirično in duhovito.

V Manzinijevem in Rocchijevem slovarju je našla tudi izraze, ki jih ni poznala in so danes v Kopru morda že pozabljeni: poaréto (ubožec, revček), pistór (pek), cartolar (šolska torba), listón (sprehod) ...

Piranski govor se je ohranil v Trstu

Medtem ko se koprski govor ponaša z obsežnim arhivskim gradivom, je izolski bogat zlasti s sodobno narečno poezijo Dorine Beržan, Astrid Brenko, Ture Bevitori in Marinelle A. Reja, zapisan pa je tudi v treh slovarjih. In prepeva ga Enzo Hrovatin, ki je s kitaro obogatil predstavitev knjige.

S piranskim istrobeneškim govorom je dialektologinja sprva imela največ težav, saj se je v domačem mestu že precej spremenil, poleg tega pa v vse tri istrobeneške govore prodirajo tako besede iz standardne italijanščine kakor primesi, ki so jih prinesli govorci iz drugih krajev, tudi hrvaških.

Pri spoznavanju piranskega govora ji je pomagal Marino Bonifacio, ki že od leta 1953 živi v Trstu in je materinščino neguje tako v zasebnem kakor strokovnem življenju. “Je avtor kar nekaj slovarskih izdaj in je v Trstu ohranil stare piranske narečne oblike,” je vesela Suzana Todorović.

Ob izteku predstavitve, ki so jo pripravili založba Libris, Italijanska unija, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper in Italijansko središče Carlo Combi, je iz občinstva vstal še Marino Bonifacio: “Decarli je v temeljni knjigi o izvoru istrobeneškega narečja izrazil upanje, da se bo kdo poglobil v narečja slovenske Istre in da bomo razumeli, kako se je zdavnaj govorilo tu. Končno je prišel pravi človek - Suzana Todorović.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---