• Razstava Podobe besed 1962-1997 bo v Bežigrajski galeriji 1 na ogled do 30. junija.
    Razstava Podobe besed 1962-1997 bo v Bežigrajski galeriji 1 na ogled do 30. junija.
    Foto: Jaka Bregar

Pionir vizualne poezije

sobota, 20. maj 2017, 06:00

V Bežigrajski galeriji 1 poseben razstavni ciklus namenjajo predstavitvi vizualne in konkretne poezije. Pred dnevi so odprli razstavo Francija Zagoričnika (1933–1997), enega najpomembnejših slovenskih avantgardnih umetnikov prejšnjega stoletja.

LJUBLJANA > Franci Zagoričnik je prvi ustvarjalec vizualne in konkretne poezije. V tej umetniški zvrsti so literarna in likovna sporočila neločljivo povezana in ustvarjena z zavestjo, da ju je mogoče ustvarjati na različne načine v povezavi in sožitju dveh umetnosti - literarne in likovne.

Franci Zagoričnik je bil rojen 16. novembra 1933 v Dugi Resi na Hrvaškem, živel pa je v Kranju, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Petnajst let je delal kot tkalec in skladiščnik v Tekstilindusu v Kranju. Z literaturo se je začel ukvarjati v začetku šestdesetih let in do svoje smrti objavil več sto del. Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj, likovni in literarni kritik, esejist, publicist, prevajalec, založnik in organizator umetniških dogodkov.

Z vizualno poezijo se je kot prvi v Sloveniji začel ukvarjati leta 1965, trinajst let kasneje pa je ustanovil mednarodno avantgardistično asociacijo Westeast in v zbornikih z istim imenom uspel zbrati dela številnih avtorjev iz Slovenije in tujine. Tako je bila njegova zbirka mail-arta (umetnosti po pošti) ena največjih nasploh. Za ureditev Westeast I – II je v Beogradu prejel Praemium Clocotristicum (1979) in leta 1985 Prešernovo nagrado Gorenjske v Križah pri Tržiču. Z Nejčem Slaparjem in Živkom Kladnikom je v Kranju ustanovili skupino Signum, ki je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih izvedla več performansov - tudi na Reki, v Benetkah, Piranu.

V različnih obdobjih je bil urednik pri različnih časopisih, revijah in zbornikih - med drugim pri Problemih, Perspektivah, Tribuni in Dialogih. Uredil je antologijo hrvaške avantgardne poezije Ubili so ga z opekami (1981) in leta 1985 antologijo sodobnega jugoslovanskega pesništva za otroke Roža čudotvorna, ki jo je tudi prevedel. Dramatiziral je knjigo Richarda BachaJonatan Livingston Galeb, za katero je Gledališče čez cesto leta 1987 dobilo drugo nagrado na festivalu Brams v Beogradu.

Konec osemdesetih let se je začel ukvarjati z založništvom. Najprej je nastala zbirka Fondi Oryja Pala, potem je ustanovil Gorenjsko Založniško Družbo G.O.Z.D.

V letih od 1993 do 1997 je izdal 16 številk gorenjske revije za umetnost in kulturo Nova Atlantida. Zadnje njegovo delo je bila zbirka Bela, v kateri so ob njem sodelovali še Jožek Štucin, Janez Sagadin, Sanja Pregl in Ksenija Zmagaj.Umrl je na Golniku, 18. junija 1997.

MI, STA


Povej naprej:

 

Mnenja