Pingvin, moj najboljši prijatelj

V petek zvečer je prvič na Primorsko prišel svoje delo predstavit fotograf Klavdij Sluban. Na pogovornem večeru, ki ga je vodila Nataša Kovšca, so govorili o življenju fotografa, obiskovalci pa so lahko videli tudi nekaj njegovih fotografskih ciklov.

VIPAVSKI KRIŽ > Mednarodno priznani fotograf, ki je zadnja leta aktivno prisoten tudi v slovenskem prostoru, bodisi kot avtor fotografskih delavnic bodisi z razstavami, se je tokrat prvič predstavil na Primorskem. Nekatere njegove fotografije hranijo prestižni muzeji po vsem svetu, za svoja dela je prejel vrsto nagrad. Najbolj je ponosen na nagrado deklica s piščalko, ki mu jo je Občina Kočevje podelila predlani.

Slovenski kruh je boljši

Francoz s primorskimi koreninami se zelo rad vrača v Livolt, vasico na Kočevskem, kjer je preživel otroštvo. Tej vasici je posvetil cikel fotografij, ki so si ga obiskovalci na predstavitvi lahko ogledali. V njegovem opusu se ponavadi prepletata dve tematiki: zapori za mlade prestopnike in potovanja po svetu.

“Spraševali so me, kaj imam raje, Slovenijo ali Francijo. To je, kakor da bi me vprašali, ali imam raje mamo ali očeta,” pravi Sluban. V otroštvu se je naučil slovenščine, vendar pravi, da je njegov umski jezik francoščina. V pogovoru je večkrat poudaril, koliko mu pomeni, da se je lahko predstavil tudi na Primorskem. “Primorska ima zelo visoke kriterije. Sedaj ste me končno sprejeli medse,” je v smehu poudaril in obljubil, da bo to zapisal v biografijo. “To okolje mi je zelo ljubo. Na domačiji, kjer sem zdaj, je odličen domač topel kruh. V Franciji sicer ne jem kruha.”

Pingvin je on sam

Opaziti je bilo, da so fotografije s potovanj nekoliko temačne. Fotograf je utemeljil: “Tudi jaz sem temačen. Ne morem delati fotografij, ki so drugačne od mene.” Hkrati pa je še predstavil sliko samotnega pingvina, ki jo je opisal kot avtoportret: “Dobra fotografija je kot poezija. Ne pove vedno česa smiselnega, vsebuje rime, ki so kdaj nerazumljive. Fotografija je kot beseda, vsak fotograf pa ima svojo pisavo in slog pisanja.”Na sprožilec pritisne, ko začuti, da je čas za to, je še pojasnil: “Moja fotografija je moje občutje.” Ugotavlja, da taka fotografija v medijih nima prostora, ima ga pa v galerijah.

ANJA BRUS

---