Pesmi ji lajšajo življenje

Vida Prezelj piše že desetletja, pred dnevi pa je idrijska založba Bogataj 138 njenih pesmi natisnila v knjigo Poezije. Prvenec so množici obiskovalcev predstavili na muzejski domačiji pisatelja Franceta Bevka.

Vida Prezelj je svoj prvenec Poezije predstavila na prepolni 
Bevkovi domačiji. Foto: Dabo
Vida Prezelj je svoj prvenec Poezije predstavila na prepolni Bevkovi domačiji. Foto: Dabo

ZAKOJCA > Ko je Vida Prezelj, preprosta žena zrelih let, pred dnevi prijela v roke knjigo, prvenec s svojimi pesmimi Poezije, so ji po licih stekle solze. Solze sreče, čeprav je bilo v njenem življenju doslej več grenkih potokov solza. Slednji odsevajo tudi iz njenih pesmi, a so te sočasno polne hrepenenja, ljubezni, upanja in optimizma.

“... ker brez solza in smeha sreče v nikomur ni,” pravi v pesmi Sonce. Pesmi so preproste, od globoko osebnoizpovednih, ljubezenskih, liričnih prek impresij do čisto pravega sonetnega venca. Zanaša se na rimo, s Sonetom ljubezni pa da vedeti, da se je precej globoko potopila v pesniško učenost.

Pesmi Prezljevi že desetletja prinašajo oporo v trnjevem življenju in so kot smetana na kruhu, ki ga trdo služi kot čistilka s svojimi rokami. “Nocoj prvi korak storila bom, v življenje s pesmijo stopila bom, kot otrok, ki uči se hoditi, okorno počasi skuša on stopiti,” pravi v Prvem koraku in nato ugotavlja: “V pesmih sem našla svoj jaz, čeprav mi bojo le za okras ...”

V samospevu postavi ogledalo sebi in okolju. “Pravijo, da norcu sem podobna. Resnico jaz želim pisati, brati. Edino pesem, ki moja je podoba, zares želim z vami prebrati.” Sprehaja se po svoji Zakojci in najdaljšo pesem spoštljivo posveti najslavnejšemu rojaku, pisatelju Francetu Bevku. “Enkrat samo naj tvojo knjigo prime vsak, ki na Cerkljansko obuja rad spomine, v njih našel bo mladost in svojo srečo, tiho srečo otroško opotečo,” položi na bralčevo srce v pesmi, ki obsega kar 21 kitic.

Založba Bogataj je Poezije natisnila prav ob Bevkovih spominskih dnevih. V preprosto rimanih razmišljanjih, a tudi zahtevnejših pesmih, je prepoznala globoko iskrenost, ki jo je vredno deliti z ljudmi.

Poezije je avtorica ob izteku Bevkovih dni predstavila na pisateljevi muzejski domačiji, ki je bila polna kot že dolgo ne. In Vidine pesmi niso bile samo za okras. Ko jih je sama in s pomočjo igralcev - Bevkove vnukinje AlideBevk in Mitje Kumra - interpretirala, so grobni tišini sledili bučni aplavzi. In spoznanje, da bi s podobno toplimi literarnimi popoldnevi Bevkov dom v Zakojci lahko oplemenitili pogosteje.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano