Pesem, žlahtno samozavedanje

S koncerti v Gropadi, Trenti in Zavarhu so v nedeljo zaokrožili 46. revijo Primorska poje, ki so jo posvetili 110. obletnici rojstva skladatelja Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Od 27. februarja dalje je ponudila 30 koncertov z 206 zbori in vokalnimi skupinami s Primorske, slovenskih zborov iz Italije, Hrvaške in Madžarske s skupno 4500 pevci in množico poslušalci.

Skupina Studenec je v Trenti med drugim zapela  Mozartovo Ave Verum Corpus.
Skupina Studenec je v Trenti med drugim zapela Mozartovo Ave Verum Corpus.  

PRIMORSKA > Ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture, revija Primorska poje, povezuje Primorsko od Trente do Svetega Petra v Istri, od Kanalske doline, Rezije, Terske doline do Trsta in utrjuje enotnost slovenskega kulturnega prostora.

Na eni od treh zadnjih revij, v nedeljo v Domu TNP Trenta, ki Primorski poje ponuja gostoljubje že od konca devetdesetih let, so uvodoma povzeli besede Cirila Zlobca. Zapisal je, da je Primorska poje slovenski fenomen, da je zborovska pesem slovenska posebnost, ki radostno kljubuje spreminjajočim se okusom časa in da je čisto preprosto del intimne in družbene psihe, človeške nravi in ena najbolj žlahtnih oblik samozavedanja ...

“Petje je od nekdaj tesno povezano s primorskim človekom, največ ljubiteljskih kulturnih društev se ukvarja prav z zborovskim petjem. Mnogi sestavi so zelo kakovostni. Pomembno je, da pojejo in se družijo tudi v manjših krajih, da po svojih zmogljivostih čim lepše zapojejo,” razmišlja vodja tolminske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Silva Seljak.

Čim lepše peti

In prav to, čim lepše peti, je vodilo Primorske poje, ki ni tekmovalnega značaja.

V Trenti so se predstavili zbori in skupine od Sovodenj do Pivke in Kozine. PevciKošanskega okteta z zborovodjo Ksenijo Belcer Žnidaršič ohranjajo in nadaljujejo več kot stoletno tradicijo petja na Košanskem. Ostajajo zvesti predvsem bogatemu izročilu slovenske ljudske pesmi. Vokalna skupinaSlav'na, pri kateri za ubrane moške glasove skrbi Jelka Bajec, uspešno pripravlja tudi različne projekte. Posneli so zgoščenko s pesnico Danico Pardo, pripravljajo odmevno tradicionalno prireditev Koncert pod lipo, sodelovali so na Mali šoli dirigiranja … Pravkar so dopolnili deset let delovanja.

Iz Kozine je prišel Moški pevski zborSlavnikpod vodstvom Andreje Hrvatin Tomažič.Komorni zborPlejade s šopkom deklet iz Ajdovščine in okolice je bil v preteklosti večkrat nagrajen na različnih festivalih. Praznujejo 10. obletnico bogatega poustvarjanja. Pri delu jim od letos pomaga mladi in uspešeni skladatelj in zborovodja Patrick Quaggiato. Iz te bogate zakladnice slovenskih skladateljev je navdih za nastop v Trenti črpalaMoška vokalna skupineZguniz Šmihela pri Pivki, ki deluje od leta 2009 pod okriljem Kulturnega društva Šmihel. Tudi njih vodi Žnidaršičeva.

Ženska vokalna skupinaDanica z male kraške vasi Vrh je v program, ki so ga naslovile In memoria v spomin na konec druge svetovne vojne, vpletla borbene in revolucionarne Jutri gremo v napad, Katjuša, Auschwitz in Vrabčevo Bilečanko. Zbor vodi Jana Drassich. Kot zadnja se je predstavila Pevska skupina Studenec Pivka, ki je 13 let prepevala pod umetniškim vodstvom Irene Rep, letos pa to nalogo prevzema Vilko Majerič.

Na zaključnem koncertu v Gropadi je pevkam in pevcem domačega Mešanega pevskega zbora Skala Slovan, Vokalne skupine Glas, Slovenskega zboraZagreb, Okteta Bora, Mešanega pevskega zbora Adriatic in Skupino ljudskih pevk Mandrač prisluhnila do zadnjega kotička polna dvorana. In dokazala, da je močan in nepogrešljiv člen primorske pevske karavane tudi občinstvo. V zamejstvu revijo pripravljajo tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza slovenskih kulturnih društev Trst, Gorica in Videm. Živka Persi, pokrajinska predsednica zveze slovenskih kulturnih društev, je v pozdravnem govoru med drugim dejala, da Primorska poje povezuje, goji zavest in pripadnost ter udejanja misel, da pesem osvobaja. MI

Pevci pravijo, da nimajo tekmovalnih ambicij, prav tako kot revija Primorska poje ni formalno tekmovalna, vsak zase pa si vendarle prizadeva, da bi bil najboljši, da njegova pesem zazveni lepo in ubrano.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano