“Pepi piše neverjetno veliko strani”

“Življenje je ena sama zgodba,” je pogovor o svojem delu in življenju sklenil pisatelj, prevajalec, publicist in pesnik Josip Osti predsinočnjim v sežanski knjižnici. “Ja, vendar jo je treba znati povedati in napisati,” ga je dopolnil pesnik Marko Kravos, ki je večer vodil. Kar Osti zagotovo zna, saj knjige, hudi bolezni navkljub, piše in izdaja z neverjetno ustvarjalno močjo in hitrostjo. Razlog srečanja s sežanskim občinstvom? Kmalu gre spet na operacijo, pa je prišel Kraševce javno pozdravit.

SEŽANA > Ko so mu pred skoraj tremi leti zdravniki diagnosticirali hudo bolezen in napovedali, da naj bi mu ne kazalo dobro, je imel Josip Osti“v porodnem stanju” deset knjig, vendar si je zadal, tako je predsinočnjim razkril občinstvu v sežanski knjižnici, da jih bo, hudi bolezni navkljub, napisal in objavil. “Dejansko pa se mu je do danes porodilo dvanajst knjig,” je povedal tržaški pesnik Marko Kravos, Ostijev literarni prijatelj in voditelj večera.

Besede v njem žuborijo

“Imel je pripravljene le osnutke knjig, a ko je izvedel za svojo diagnozo, je moral izpisati, kar je snoval v sebi,” je pridal Kravos in poudaril: “Neverjetno, kako se v njem nabirajo besede, kako vse žuborijo, da piše in piše ...; piše neverjetne količine strani ...”. Ob tem je Osti skromno napovedal, da bo, denimo, ena od novih knjig, ki jo namerava izdati do konca leta, obsegala 600 strani.

Iskrivi pogovor sta literata ves večer pletla okoli pisateljevanja, literarnega prevajanja, pesnjenja, Krasa, slovenskega jezika, žensk, avtorjeve mame in drugih pomembnih oseb in osebnosti v njegovem življenju, prijateljev, življenja v Sloveniji in odraščanja v Sarajevu ... Zanimivo, kako zna Osti, ta izjemno plodoviti literat in prevajalec, ki je bil svoje čase, kakor sam o sebi pravi, v Bosni Slovenec, v Sloveniji pa Bosanec, nadvse mojstrsko uporabljati slovenski knjižni jezik v pisni obliki, v govoru pa mu kdaj uide tudi bosanski naglas ali medmet. Ob čemer bi človek, ki ne bere in pozna njegovih del, pomislil, da mu ustvarjanje v slovenščini ne bo šlo najbolje od rok. Vendar ne! Josipa Ostija odlikujejo izredna stilistika, izčiščenost slovenskega jezika, poetika, predvsem pa izredne teme, motivi. Kdor pozna njegov opus, se bo gotovo strinjal.

Ne nazadnje številne literarne nagrade potrjujejo to in še več. Kravos je med pogovorom večkrat poudaril: “Očaran sem.” Ali: “Navdušen sem.” Ali: “Prevzela me je.”

Namesto pravljic mu je mama brala 1001 noč

Nadvse navdušeno je bilo tudi sežansko občinstvo, ko je Osti, v skromnem in preprostem, vendar vznesenem tonu prebral nekaj odlomkov iz svojih knjig. O eni zadnjih, ki ima sicer sive platnice, je Kravos dejal, da pa “je notri rdeča”. “Gre za književnost pravega erosa, Italijani bi rekli, da govori o 'cose turche'. Pepi nam v njej razkrije, kako pristopa k ženskemu svetu.” Avtor je hudomušno pojasnil, da mu tovrstno pisanje gre dobro, češ da ker mu je mama že od malega brala iz knjige Tisoč in ena noč. Da pa je struktura te knjige, ki je sestavljena iz 130 zgodb, mozaična, kar za avtorja pomeni, da mora tolikokrat napisati uvod, vrhunec in zaključek. Knjiga nosi naslov Pred zrcalom.

Pogovarjala sta se tudi o Ostijevi literarni rasti, o njej je pisal v knjigi Krmarjenje med čermi vprašanj in odgovorov. “Iz nje seva ljubezen do književnosti,” je ugotovil Kravos.

Med številnimi spomini na Ostijevo ustvarjanje, bodisi ko je še živel v Sarajevu bodisi na zadnjih 20 let, odkar živi v Sloveniji (zadnja tri leta v Tomaju), ki sta jih obujala, je Osti prijatelja spomnil na njun prvi stik - na prvo slovensko pesem, ki jo je prevedel za Sarajevski festival: to je bila Kravosova Čevlji. Ob tem je Kravos poudaril: “Zame, Tržačana, je bil Osti in bizantinski svet, v katerega sem prek njega vstopil, čudežen in čuden.”

Pepi, kakor ga kliče Kravos, pa je izpostavil: “Leta 1981 sem imel prvi intervju za slovenski medij, naredil ga je Jože Horvat. Hm, tedaj nisem niti pomislil, da bi šel kdaj živet v Slovenijo in da bom pisal v slovenščini.”

Ob koncu večera je obiskovalcem hvaležno podaril svoje knjige. In seveda napovedal še nove.

LEA KALC FURLANIČ

---