Om nas gleda

OM produkcija je umetniški kolektiv, ki buri duhove od leta 1975, zadnji dve desetletji pa deluje v Kopru. Identiteta posameznih članov, ki se podpisujejo z nenavadnimi imeni, je prestreljena z namigovanji in zavita v (hoteno) skrivnostnost. Anonimnost pojasnjujejo s prepričanjem, da pomena umetniškega dela ne ustvarja avtor, ampak stvaritev sama. Filmi, fotografije, vizualni kolaži, elektrografije in druga dela, ki so nastala v štirih desetletjih doma malo znane, v tujini pa cenjene umetniške druščine, bodo do 7. aprila razgrnjena na pregledni razstavi v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.

LJUBLJANA > OM produkcija je pognala iz avantgardnih gibanj, ki so v slovenskem prostoru brbotala na prelomu iz 60. v 70. leta prejšnjega stoletja. Člani kolektiva, za katerega pravijo, da je nekaj med “odpadniško prostozidarsko ložo, gverilsko produkcijsko tvrdko in avdiovizualnim laboratorijem,” so najprej delovali v polju avantgardnih gledališč. Od tam jih je neslo k filmu, iz katerega poganjajo tudi vse druge dejavnosti OM produkcije: fotografija, elektrografija, radiofonija, večmedijske postavitve ... In čeprav so področja ustvarjanja kolektiva na prvi pogled raznolika, pa jih, kar je videti tudi na razstavi v Bežigrajski galeriji 2, povezuje drža, ki se ji ustvarjalci z nenavadnimi imeni in priimki ne izneverijo. “Nisem rekel, da ni umetnosti. Dejal sem, da ni učitelja umetnosti. Besede ne morejo ničesar razložiti. Če kdo sprejema besede dobesedno, bo uničil samega sebe. Če skuša razlagati z besedami, bo živel zaman. Kaj je prvo načelo umetnosti? Ko bi vam to povedal, bi postalo drugo načelo. Ne gre za to, da bi bilo treba kaj povedati,” med drugim piše v manifestu Anti-Stand-Art, ki je objavljen v katalogu.

Dela OM produkcije je ključno - gledati. Vsa, ne glede na to, v katerem mediju so, se namreč poigravajo z gledanjem, z aktom percepcije.

Kustos razstave Miloš Bašin pravi, da nas pogledi OM produkcije usmerjajo v samo bistvo bivanja in življenja. “Svet oblik, ki jih tudi ustvarjamo ljudje, je prevečkrat izumetničen ... OM produkcija pa ustvarja umetnine, ki so v sožitju za naravo samo in njihovo podobo.” Dodaja, da je za ta umetniški konglomerat bistveno to, da podobo ohranja, jo beleži, opozarja na njeno pojavnost z vsemi likovnimi in vizualnimi posebnostmi vred. Filmi - na razstavi jih je na ogled deset (med njimi tudi kultni Tetraplan), torej približno petina filmskega gradiva, ki ga hrani Muzej OM - žonglirajo in menjavajo pristope. Ob zvestobi analogni tehniki pa jih druži še nekaj, čemur lahko rečemo meditativnost in zvestoba pogledu, ki želi vzdražiti gledalčevo vidno polje. In ga pripraviti, da se vpraša, če je tisto, kar gleda, tisto, kar vidi.

Ob grafičnih skicah za radiofonske projekte (oddajo iz cikla Zvok sveta, ki je bila predvajana na radiu Študent konec 70. let, je avtor zasnoval na podlagi i - chinga) so posebnost razstave tudi elektrografije. Gre za umetniško tehniko, ki pri nas ni prav razširjena. Na kratko povedano: gre za fotokopirne akcije, za interakcijo avtorja in fotokopirnega stroja v pogonu. Rezultat so avtoportreti - neke vrste xeroks-selfiji.

OM produkcija, ki združuje avtorje, kot so Florjan Gorjan, Ismaihači Cankar, Bettina Zonenšajn, Sulejman Ferenčak, Frančiška Knoblehar, Veronique Gartenzwergel in drugi, ki so praviloma ustvarili le po eno delo, pravi, da ne eksperimentira in raziskuje, pač pa da samo ugotavlja in predstavlja. Da išče sliko pod sliko. Pri tem je težko dati roko v ogenj, da z umetnostjo mislijo Umetnost. Bolj se zdi, da jih zanima poigravanje. S pogledom, z gledalcem, z različnimi mediji, s katerimi podobe ustvarjajo in jih poskušajo poslati v svet - čim bolj čiste in brez po poti pridobljenih pomenov. Oziroma, z besedami Liberia Abrahamsberga, varuha muzeja OM : “OM produkcija je kolektiv, katerega vodilo je, da ni treba nič povedati in to ves čas govori.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---