Ohranjajo izjemno bogastvo

Tolminski muzej je kot najstarejši v zgornjem Posočju v 65 letih postal ustanova, ki je v ponos Posočju. Z vestnim zbiranjem bogatega gradiva, razstavami in dogodki pritegne približno 12.000 obiskovalcev letno, muzejska dejavnost je tudi tesno vpeta v turistično ponudbo.

TOLMIN > Začetki muzealstva v zgornjem Posočju segajo v leto 1950. S tem spada med prve muzeje, ki so bili ustanovljeni po drugi svetovni vojni. Goriški muzej je nastal dve leti pozneje. “Zahvala za ustanovitev gre skupini sedmih izobražencev, prostovoljcev, ki so pod vodstvom Marije Rutar pridobili prve razstavne in skladiščne prostore, julija 1951 pa je bila v pritličju Coroninijevega dvorca v Tolminu odprta prva muzejska razstava na temo NOB,” pojasnjuje dolgoletna direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar.

Pod vodstvom Rutarjeve, ki se je v muzeju zaposlila, so kmalu uredili še oddelek z etnološkim in zgodovinskim gradivom, leta 1956 pa je bila javnosti predstavljena arheološka razstava.

Delovanje muzeja se je že v začetkih čutilo tudi v širšem prostoru zgornjega Posočja. Na celotnem območju tedanje občine Tolmin je skrbel za postavitev različnih spominskih obeležij, financiral je arheološka izkopavanja na Mostu na Soči ter vodil postavitev muzejskih zbirk v Trenti in na Vrsnem. Leta 1958 se je muzej priključil Goriškemu muzeju in ostal pod njegovim okriljem vse do leta 2000. Tedaj se je tolminska muzejska zbirka ponovno osamosvojila in v prenovljenih prostorih pod novim imenom Tolminski muzej že petnajst let uspešno nadaljuje poslanstvo. Uredili so arheološki muzej na Mostu na Soči, domačijo Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci, depo na Grahovem, preuredili so rojstno hišo Simona Gregorčiča na Vrsnem, pomagali so pri razstavah v Jakovkni hiši v Podbrdu, v Plečnikovi cerkvi na Ponikvah. V Kobaridu so sodelovali pri razstavi o planšarstvu in še bi lahko naštevali. “Leta 2000 smo zabeležili zgolj 2000 obiskov, zadnja leta vztrajamo pri 12.000. Za razliko od ostalih muzejev pri nas obisk ne upada,” je zadovoljna sedemčlanska ekipa, ki bi bila vesela dodatnih moči. Še zlasti zato, ker upajo na ureditev depoja in restavratorske delavnice. Z občasnimi razstavami poskušajo predstaviti čim več gradiva.

S prijetno slovesnostjo, ki so jo poimenovali Kulturna Tolminska, so javnosti predstavili dva harmonija, več kot sto let starega Kacinovega in nekoliko mlajšega Jenkovega, ki so ju obnovili z denarjem ministrstva za kulturo. Jenkovega so uspeli usposobiti do te mere, da je nanj možno igrati. Poznavalci pravijo, da ima izjemno lep zvok. “Izbrali smo ju iz obsežnega muzejskega gradiva, ki šteje več tisoč kosov. Harmonij, ki ga je izdelal Ivan Kacin iz Otaleža, je darovala družina Prezel iz Tolmina, pred tem je bil v lasti družine Sattler. Jenkov harmonij pa je bil v lasti rokodelskega bralnega društva Tolmin,” pojasnjuje etnologinja Karla Kofol.

NEVA BLAZETIČ

---