Odličen začetek Tartini festivala

Tartini festival, ki danes z delavnico Kulturnega menedžmenta odpira novo poglavje v svoji dolgoletni razvejani dejavnosti, je ob koncu tedna navdušil številne poslušalce, tako domače kot tuje; ljubiteljske in poznavalske. Po izjemno uspešnem sobotnem slovesnem odprtju v piranski cerkvi sv. Jurija je v nedeljo v Križnem hodniku Minoritskega samostana ponudil bolj komorno zasnovan, a izjemno zanimiv koncert redko slišanih baročnih instrumentov.

Za uvod v letošnji Tartini festival je nastopil salzburški Ansambel 1756 Foto: Nataša Fajon
Za uvod v letošnji Tartini festival je nastopil salzburški Ansambel 1756 Foto: Nataša Fajon

PIRAN > Salzburški Ansambel 1756 je - če izvzamemo festivalski ansambel Il terzo suono - postal najzvestejši izvajalec Tartini festivala, njegov umetniški vodja in dirigent Kostantin Hiller pa eden največjih oboževalcev Pirana in Tartinija. Ob njem je tokrat v spored uvrstil še Händla in Vivaldija, čigar La tempesta di mare je navdahnila tudi naslov otvoritvenega koncerta. Stari, historični instrumenti so zazveneli sočno in polno, pa tudi gibko, virtuozno; zlasti solistična violina, ki je bila tokrat prav Tartinijeva.

V roke jo je dobil eden vidnejših članov salzburškega ansambla, odlični mladi grški mojster Dimitris Karakantas, ki je kljub zahtevni virtuoznosti iz Tartinijeve glasbe izvabil močan čustveni naboj. Nekaj barvitosti pa ji je dodal z zamenjavo strun, saj je tokrat -tako kot že pred dvema letoma Roberto Gonzales Monjas - igral na strune iz črev, kakršne so imeli v Tartinijevem času. Drugi koncert trinajstega Tartini festivala pa je ponudil preskok v Mozartov čas, iz katerega prihaja basetni rog slavnega izdelovalca instrumentov Theodorja Lotza. Po njem si je nadel ime Trio Roberta in Ronalda Šebeste ter Sylvestra Peschlerja iz Bratislave.

Basetni rog je leseno pihalo, še najbolj sorodno klarinetu, a zaradi daljše cevi, dvakrat zavite v škatlici tik pred trobljastim zaključkom, premore tudi veliko nižje tone. Zato je bilo z njim mogoče igrati raznolik repertoar, tudi priredbe oper. Mozart je celo sam prirejal svoja dela za ansamble basetnih rogov, saj ima to glasbilo kljub velikemu obsegu očarljiv, mehak in globoko zaokrožen zven. Očaral je tudi člane Lotz Tria, ki so našli tri primerke tega historičnega instrumenta na Slovaškem, in se odločili, da ga s svojimi izvedbami (na kopijah Lotzevih glasbil) predstavljajo po svetu. Poleg teh treh je v Evropi ohranjenih le še osem historičnih primerkov. Veliko pa je vreden tudi Lotzev fagot, ki ga po besedah Roberta Šebeste najdemo na Ptujskem gradu.

Izredno zanimiva predstavitev instrumenta, za katero je poskrbel vodja ansambla, še bolj pa izjemno precizne in dovršene izvedbe skladb Mozarta ter nekaterih drugih klasicističnih mojstrov so očarale piransko občinstvo ter izzvale veliko zanimanja za glasbilo, ki ga ne srečamo prav pogosto na koncertnih odrih. Niti skladateljev, v katerih zapuščini so člani Lotz Tria našli dela za ta instrument: Ján Josef Rösler, Juraj Družecký in celo sodobni slovaški skladatelj Marek Piaček, ki je svoje Pustatine napisal prav na pobudo Lotz Tria. Od vseh pa je seveda najbolj navdušil Mozart, zlasti s priredbami arij iz oper Čarobna Piščal in Figarova svatba.

Tartini festival nadaljuje svoj piranski koncertni niz v petek z Madžarskimi virtuozi, prihodnji teden pa se bo posvečal mladim glasbenikom: najprej s klavirskim recitalom v Kopru, potem pa še s koncerti in mojstrskimi tečaji baročne flavte in violine v Piranu.

LEA HEDŽET, Radio Koper


Najbolj brano