Od klasika do najstnika

Za Jenkovo nagrado so letos nominirani Milan Jesih z zbirko Lahoda (Beletrina, 2013), Milan Kleč z Lepim pozdravom (Cankarjeva založba, 2014), Miklavž Komelj z zbirko Noč je abstraktnejša kot n (Hyperion, 2014), Jan Krmelj z Relikvijami dihanja (Litera, 2014) in Jana Putrle Srdić z zbirko To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (Aleph, 2014).

LJUBLJANA > Tako je včeraj sporočila strokovna žirija, ki jo sestavljajo predsednik Igor Divjak in člani Goran Dekleva, Majda Kne, Jelka Kernev Štrajn in lanska nagrajenka Anja Golob.

Pri presojanju, koga nominirati za nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje najboljši pesniški zbirki zadnjih dveh let, so upoštevali več kot 400 knjig, izdanih v tem obdobju. “Vsi člani komisije smo pesniško dogajanje pri nas že sproti redno spremljali, bodisi kot kritiki, raziskovalci ali ustvarjalci,” poroča Divjak. “Najprej smo glede na osebna stališča in preference vsakega izmed nas določili širši krog avtorjev, ki so po našem mnenju zaznamovali to obdobje, in določili kriterije, temu pa so sledile podrobnejše analize in razprave o posameznih zbirkah in poetikah.”

Med kriteriji se je kot najodločilnejši izkazal ustvarjalni razvoj znotraj opusa posameznega avtorja, poudarja, poleg tega pa so bili pozorni tudi na jezikovno inovativnost pesnikov, njihovo dojemljivost za dogajanje v družbi, sposobnost obvladanja različnih diskurzov sodobnega sveta, retorično bogastvo in drznost pesniškega jezika ter pogum za jezikovni eksperiment.

Izluščili so se avtorji različnih generacij in zelo različnih pesniških smeri.

Milan Jesih (1950), ki je bil nedavno književnik v središču festivala Vilenica, jih je prepričal z zbirko Lahkoda, v kateri je, ugotavljajo, verjetno v najbolj vrhunski formi. “Ni prelomen, je samo še bolj on,” v utemeljitvi piše Majda Kne. “Med morebiti, mogoče, nemara, čemune, tako rekoč zdaj tudi strniševsko skoraj eno in drugo, ne eno ne drugo in tisto vmes, kar bi rad prijel, a se izmika, razblinja, spreminja videz in teksturo. Je melanholija odhajanja, ki je tudi za crknit zabavna.”

Milan Kleč (1954) se v Lepem pozdravu ubada - ne mrko, marveč nekako neobvezno, mimogrede - predvsem s staranjem in smrtjo. Zbirka Anjo Golob “prepriča prav z izrazitim nasprotjem med obliko in vsebino, iz katerega pa se hkrati vseskozi kar sama kar se da učinkovito norčuje”.

Kar se zdi najbolj vznemirljivo pri najnovejši zbirki Miklavža Komelja (1973) Noč je abstraktnejša kot n, izdani pri koprskem Hyperionu, je bržčas njena vrtoglava ambicija, meni Goran Dekleva. Komeljevim pesmim “ne gre le za to, da bi izrekle ves svet, torej vse tisto, česar se v svoji neposredni, vsakdanji življenjski izkušnji zavedamo, kar vidimo, s čimer računamo. Gre jim tudi za to, da bi pripravile prostor za vse ono, kar bi lahko le bilo. Gre jim, drugače rečeno, za to, da bi že tu in zdaj odprle možnost, da v našo prihajajočo stvarnost vdre in jo tudi do neprepoznavnosti prekvasi vse tisto, kar v tem hipu sicer še presega našo domišljijo, kar pa je vendarle ključno, če ne želimo več živeti v jalovem, posurovelem, izkoriščanja in izključevanja polnem svetu.”

Pesmi Jane Putrle Srdić (1975) v zbirki To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje“spajajo doživljajski jezik z objektivno-faktografskim in esejistično-znanstvenim jezikom”, opaža Divjak.Osrednje mesto zavzema narava, ki pa “ni nekaj, kar bi se podrejalo smislu človekovega razvoja. Ta svet ima svoje lastno neantropomorfno življenje, in te pesmi nakazujejo, da bi tudi na stvaritve kulture in civilizacije lahko gledali zgolj kot na del širšega in neznanega naravnega sveta.”

Mladi Jan Krmelj (1995), ki je svoje pesmi povezal v prvenec Relikvije dihanja, se po oceni Jelke Kernev Štrajn “očitno zaveda, da je jezik edina transcendenca, ki nam je v življenju dejansko dostopna”. Njegov pesniški svet je “dokaj abstrakten, a nikoli konceptualen. V tem je njegova inovatorska moč. Odmika se od ustaljenih podob in vsakdanjega jezika, kar neogibno potegne za seboj tudi način pisanja: raziskujoč, spoznavajoč in prožno razgiban.”

Dobitnika nagrade, ki je tudi letos simbolična, saj društvo še zmeraj išče sponzorja zanjo, bodo razglasili v nedeljo v Podreči, kjer se je pred jubilejnimi 180 leti rodil Simon Jenko.

ANDRAŽ GOMBAČ

---