Od jeze do joka

Od šotorjenja pred Borzo do zasedbe Filozofske fakultete, od aktivistov iz gibanja 15o do narkomanov in klošarjev, od začetne evforije do grenkega razsula pol leta kasneje in naposled še do vseslovenskih vstaj ... Vse to je Siniša Gačić ujel v celovečerni dokumentarec Boj za. Z njim je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu osvojil glavno vesno, ga nedavno predstavil v Kopru, jutri ob 20.30 pa ga bo še v izolskem kinu Odeon.

KOPER, IZOLA > Siniša Gačić, novinar na javni televiziji in študent na AGRFT, se je v koprskem MKSMC-ju raznežil. “Godi mi, da Marko Brecelj gleda moj film. To je zame zelo lep prizor,” se je zadovoljno hahljal.

Gostitelju je debelo uro odgovarjal na vprašanja, mu pojasnil, da je proteste s svojim fotoaparatom beležil med jesenjo 2011 in marcem 2013 ter nabral za 120 ur gradiva.

Vse se je začelo, ko je za oddajo Studio City snemal sindikalne proteste v koprskem pristanišču. Takrat je izvedel, da bodo pred Borzo baje kmalu vzniknili šotori.

Skozi nemi objektiv je spremljal tudi zasedbo Filozofske fakultete in sočasno zamiranje tabora pred Borzo, kamor je prineslo narkomane, brezdomce in druge z družbenega roba. Čedalje bolj so bile očitne tudi razlike med protestniki. “Vsak od njih ve, kaj bi bilo treba storiti, a svojih vizij nikakor ne morejo poenotiti,” ugotavlja Gačić. In pojasnjuje, da so mu med snemanjem največ težav povzročali anarhisti, ki mu niso dovolili snemanja vstajniškega sestanka na Metelkovi. Še posebej pa je oster do protestnikov, ki skušajo skozi družbeni aktivizem reševati osebnostne težave.

Težave bi imel tudi sam, če mu pri filmu ne bi na pomoč priskočila hiša Tramal s producentoma Miho Černcem in Anjo Vrdlovec. Njihovo sodelovanje je obrodilo neslutene sadove. “Vesne za najboljši film res nismo pričakovali,” je v Kopru dejala Anja Vrdlovec. “Miha in jaz sva kvečjemu upala, da bomo dobili nagrado za dokumentarec, niti v sanjah pa nismo pričakovali glavne.”

Obžaluje le, da je film na veliko platno prišel kako leto prepozno, ko protestna tematika ni več tako vroča in ima film manj možnosti, da ga bodo povabili na kakšnega od tujih festivalov.

Morda bodo več sreče imeli s katerim od prihodnjih filmov. Gačić že pripravlja dva. Da bi dobil nujni denar za produkcijo dokumentarca Boj za, se je zavezal, da bo letos posnel še kratki film. Njegovo pozornost je pred Borzo zbudil 32-letni hrust, ki je javno jokal in se spraševal, v kakšni družbi živimo, ko pa mora zanj še zmeraj skrbeti mama. Ko je Gačić pozneje izvedel še, da hrust mora v zapor, se je odločil, da mu posveti kratki film. Kar pa ni lahko, saj je hrust bolj begave sorte ...

V naslednjem daljšem filmu se bo Gačić spraševal, kaj se zgodi, ko delo države prevzame človek, ko namesto države ubija - in kako to prenese. Več v Kopru ni želel povedati. Dodal je le, da je na televiziji še zmeraj honorarni sodelavec, da živi kot podnajemnik in si zaradi negotovega položaja ne more privoščiti načrtov, vseeno pa si drzne upati, da bo njegov film premiero doživel v Benetkah.

ANDRAŽ GOMBAČ

---