Od Teles v temi do drugače osvetljenega Byrona

Med novejšimi knjigami Centra za slovensko književnost v zbirkah Aleph in Lambda so zgodbe Davorina Lenka, pesniška zbirka Barbare Korun, pesmi Berte Bojetu Boeta, slikanica Braneta Mozetiča, knjiga Jedrt Lapuh Maležič ter prevodni deli Franca Buffonija in Annemarie Schwarzenbach.

Angleški romantični pesnik lord Byron ni opeval ženskih, pač 
pa moške čare, v knjigi Byronov služabnik razkriva Franco 
Buffoni. Prevedel jo je Koprčan Gašper Malej.
Angleški romantični pesnik lord Byron ni opeval ženskih, pač pa moške čare, v knjigi Byronov služabnik razkriva Franco Buffoni. Prevedel jo je Koprčan Gašper Malej. 

LJUBLJANA > Postopoma zapuščati Misantropolis, o kateri smo v Primorskih novicah že poročali, je zbirka kratkih zgodb Davorina Lenka, ki v Mestnem muzeju Idrija dela kot dokumentarist. Z romanesknim prvencem Telesa v temi odnesel tako kresnika kot kritiško sito. Tudi tokratne zgodbe po besedah avtorice spremnega zapisa Dijane Matković odlikuje svojevrsten, doslej še neubeseden način pisanja, s katerim avtor opisuje iskanje bližine druge osebe skozi telo.

Tega po mnenju Dijane Matković ne počne šovinistično ali, “da bi izpadel lep”, pač pa iz čiste nuje oziroma obsesije. Lenko je dejal, da so zgodbe s protagonisti, ki so ujeti same vase, drugi del trilogije. Zadnji del še pripravlja.

Barbara Korun v pesniški zbirki Vmes bralca s pomočjo naslovov, ki večinoma določajo kraje njenih potovanj, bralca popelje po številnih krajih sveta. Pesmi preveva globalna atmosfera, ki jo določa ustroj, katerega del je tudi pesnica, na kar pa ne pristaja, je pred dnevi na predstavitvi v Ljubljani povedala avtorica spremnega zapisa, Novogoričanka Vita Žerjal Pavlin. Pesnica je dodala, da so pesmi nastajale vmes med potovanji in so kot take osvobojene družbenih vlog, ki jih ima v določenem okolju.

Zbrane pesmi Berte Bojetu Boeta prinašajo tudi še zadnje njene neobjavljene pesmi, je povedal avtoričin sin Klemen Jelinčič Boeta. Po njegovih besedah so pomemben dodatek, saj so precej drugačne od pesmi v zbirkah Žabon (1979) in Besede iz hiše Karlstein (1988), zato jih tudi ni uvrstila vanje, je pojasnil. Kot je poudaril, je njeno delo in življenje precej zaznamovala mistika, ki jo je črpala iz poganstva, krščanstva in judovstva.

Brane Mozetič in slikar Andrej Brumen Čop sta združila moči v slikanici Dihurlandija. Gre za problemsko slikanico o različnih vrstah dihurjev, ki odpira vprašanja begunstva, je povedal Mozetič. Ilustrator je bil, kot je dejal, vesel dane svobode, ki jo je izkoristil tako, da se je odločil za tehniko akvarela.

V ospredju zgodb Jedrt Lapuh MaležičBojne barve je iskanje identitete, je povedala avtorica spremnega zapisa Suzana Tratnik. Kot je pojasnila, je identiteta vedno stvar zaznamovanih in ne večine, ki se lahko skrije za množičnostjo. Knjigo uvede zgodba Racija in stavek “Nisem del njihove scene in nikoli niti ne bi hotela postati lezba,” s čimer avtorica odpre dilemo in zanikanje, s katerim se sooča marsikateri homoseksualno usmerjeni posameznik oziroma posameznica. Ciljno bralstvo knjige so po avtoričinih besedah predvsem tisti, ki nimajo teh izkušenj.

Knjiga Franca BuffonijaByronov služabnik skozi pripoved služabnika znamenitega pesnika lorda Byrona razkrije, da ena najvidnejših osebnosti angleške romantike in velik zapeljivec v svojih delih ni opeval ženskih, pač pa moške čare. Knjigo je prevedel Koprčan Gašper Malej, ki je pred nekaj dnevi za izstopajoče prevajalske in založniške dosežke v Rimu prejel nagrado italijanskega ministrstva za kulturo in turizem.

Švicarska pisateljica in novinarka Annemarie Schwarzenbach je pripadala bogati družini, bila pod vplivom dominantne matere in veljala za zelo radoživo popotnico. V slovenskem prevodu se predstavlja z dvema novelama Videti žensko in Lirična novela. Prevajalka Tanja Petrič je opozorila predvsem na prvo, ki jo je napisala pri 21 letih in v njej ni pisala pod krinko moškega protagonista.

AG, STA


Najbolj brano