O neznosni lahkosti manipuliranja

Na velikem odru novogoriškega SNG bo nocoj oživel Tartuffe, ena največjih klasicističnih komedij, ki jo je sredi 17. stoletja ustvaril slavni francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin Molière. Videli jo bomo v novem prevodu Primoža Viteza, pod režijsko taktirko Vita Tauferja in s skupino novih mladih igralcev. Svetohlinskega Tartuffa bo upodobil Radoš Bolčina.

Radoš Bolčina (odigral bo naslovno vlogo Tartuffa) in režiser predstave Vito Taufer (desno). Foto: Leo Caharija
Radoš Bolčina (odigral bo naslovno vlogo Tartuffa) in režiser predstave Vito Taufer (desno). Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Vito Taufer je v novogoriškem teatru med najbolj zaželenimi režiserji, saj je v preteklih letih režiral vrsto izjemnih in hkrati uspešnih uprizoritev, med katerimi naj omenimo Plešasto pevko, Zdrahe, Čakajoč Godota, Duohtarja pod mus!, Sljehrnika.

“Najprej smo poskrbeli za dober prevod, pa za dobro zasedbo, tekst pa je že tako ali tako dobro napisan,” je recepturo za pričujočo uprizoritev pojasnil režiser. O sami vsebini pa, da Molièra ni bilo treba siliti, da bi spregovoril današnjemu času, ki je (prav tako) sprevržen. “Vladajo vrednote sveta, ki ne razlikujejo več med lažnim in resničnim. V takem močvirju nujno pridejo na dan manipulatorji, ki operirajo s polresnicami in držijo svet v nesmislu,” pravi Taufer, ki je pričujoče dramsko delo žanrsko ter v sodobnem jeziku prepoznal kot psihološki triler.

Molière (1622-1673) je svoje komedije, med katerimi sta osrednji prav Tartuffe in Ljudomrznik, pisal kot ”prikaz napak ljudi našega stoletja”, kot komedije nravi, zgrajene s pomočjo napete zgodbe in spletk, presenečenj in obratov, v katerih nad situacijsko prevladuje prav značajska komika.

Prevajalec, dramaturg in lektor Primož Vitez dodaja, da je Molière kot poglobljen humanist gojil umetnost kompleksne komedije, proizvajalke smeha, ki nudi odrešilno distanco do človeka in do samega sebe. Zanimala ga je resnična podoba človeka, tudi z najbolj neprijetnimi resnicami. Vitez je dramsko delo na novo prevedel - pred njim sta ga prevedla Oton Župančič in Aleš Berger - in ustvaril povsem svež zapis, ki, za razliko od prejšnjih dveh, ne zadržuje rime, temveč jo prenaša na druga mesta, med verze, med ključne besede. “Glasovna razlika med francoščino in slovenščino je tako velika, da adekvatnih rešitev sploh ni,” pojasnjuje Vitez, ki pričujoču tekst pojmuje kot najbolj daljnosežnega med Molièrovimi, “ker se ukvarja z vprašanjem duhovne razsežnosti človeka.”

Vlogo Tartuffa bo odigral Radoš Bolčina, ob njem bodo nastopili stalno zasedeni in uveljavljeni igralci novogoriškega odra in nekateri gostje: Teja Glažar, Gojmir Lešnjak Gojc k. g., Helena Peršuh, Peter Harl, Iztok Mlakar, Ana Facchini, nastopila pa bo tudi skupina štirih mlajših igralcev Urška Taufer k. g., Nejc Cijan Garlatti, Žiga Udir, Andrej Zalesjak, med katerimi so slednji trije podpisali enoletno pogodbo z gledališčem.

Scenograf je Matej Stupica, kostumografinja Barbara Stupica, avtor glasbe Aleksander Pešut-Schatzi, asistentka režije Tatjana Peršuh, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar. V predstavi nastopajo še Dean Petrovič, Bogdan Repič in Eduardo Ley s svojim psom. KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano