Nove zmage starih borcev
Kultura
01. 10. 2015, 15.16
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 17.45
Kdo bi rekel: stara dobra Big Foot Mama je razprodala Halo Tivoli in jutrišnji koncert ob 25. rojstnem dnevu preselila v večjo Areno Stožice. Jubilej bo praznovala s svojimi nekdanjimi člani, gosti in - kajpada - s poslušalci.
Big Foot Mama pred koncertom na Pregarjah v Brkinih 5. decembra 1998 v zasedbi, s katero
se je bend prebil na vrh domačega rocka (z leve): Daniel Gregorič, Alen Steržaj, Grega Skočir,
Miha Guštin in Jože Habula. Foto: Andraž Gombač
LJUBLJANA
> Bend, ki je leta 1990 prvič nastopil na šentviški gimnaziji in se kalil kot spremljevalna skupina Petra Lovšina, je pred dvajsetimi leti marsikaterega mladca osvojil zlasti s skladateljskimi in pesniškimi veščinami kitarista Mihe Guština in močnim, karizmatičnim glasom Grege Skočirja, ki je nadomestil prvega pevca Andreja Kosa. Big Foot Mama je sčasoma obvladovala domače glasbeno prizorišče od največjih odrov do klubov in vaških veselic.
Spomine na gromko popotovanje zdaj lahko obujamo tudi s pomočjo izbranih 25 posnetkov s sedmih studijskih albumov, povezanih v jubilejno izdajo Let 25, izdano pri založbi Nika. Izbor je še kar reprezentativen, četudi zvesti sledilci utegnejo na njem pogrešati nekaj ključnih skladb: Nova pravila, Buldožer, Tattoo, trpko miniaturko Matr je mr'z in še kako drugo.
Že na prvih albumih, odličnih Nova pravila (1995) in Kaj se dogaja? (1997), so privlačne melodije spremljale izvirna besedila, ki so segala tudi v prav nič lahkotne teme; v Lovru naslovnega junaka nesrečna ljubezen požene v samomor, v Buldožerju mala Lejla v svojem novem domu, Sloveniji, na televizijskem zaslonu gleda bombardiranje rodne Bosne, v Predsedniku poslušalca ošabno nagovori snobovski politični povzpetnik...
Devetdeseta so se za marsikoga iztekla z velikim hitom Led s severa, v novem tisočletju pa se je Guštin poslovil od skupine, kar je bilo hitro zaznati pri novih, manj kakovostnih pesmih Big Foot Mame. In ta se je hočeš nočeš morala z vrha umakniti Siddharti. Na albumu 5ing (2004) je zablestela vsaj Neki sladkega, medtem ko je z zbirko Važno, da zadane (2007), polno nezrelih besedil, bend zdrknil najniže dotlej.
Sledil je nekoliko močnejši Izhod (2012), tokratnemu jubilejnemu izboru pa je na rep pripeta še čisto sveža pesem Nove zmage, himnična, bodrilna, primerna za praznovanje častitljivega jubileja, četudi se bo bržkone težko zrinila med klasike.
ANDRAŽ GOMBAČ