Nocoj v Gorici legendarni Želimir Žilnik

Sloviti srbski režiser Želimir Žilnik bo nocoj od 18. ure naprej v goriški hiši filma Cinemax odgovarjal na vprašanja občinstva po projekciji dveh svojih dokumentarnih filmov. Ena ženska eno stoletje je filmska zgodba o takrat 99 let stari Hrvatici Dragici Srzentić. Destinacija Srbistan pa na svež, ne CNN-novski način pripoveduje zgodbo o sodobnih množičnih migracijah.

Želimir Žilnik Foto: Vesna Humar
Želimir Žilnik Foto: Vesna Humar

GORICA > Želimir Žilnik v Gorico prihaja kot gost festivala Nagrada Darka Bratine. Žilnik je bil namreč leta 2006 dobitnik nagrade, vodstvo festivala pa se je odločilo, da se z nizom Nagrada skozi čas vrne k preteklim prejemnikom filmskega poklona.

Žilnik, je poudarila vodja festivala Mateja Zorn, je “umetnik, ki se ne vda in ustvarja naprej v svoji neodvisni produkciji ter daje besedo ljudem, ki so na robu družbe.”

“Neobičajno ljubo mi je ponovno priti sem,” je dopoldne novinarjem povedal Žilnik: “Prvič sem bil tu v času, ko so divjale balkanske vojne. Priti sem in doživeti to idejo sožitja ob meji je bilo fenomenalno. Potem je prišlo obdobje, ko smo mislili, da bodo meje izginile. A romantičnega prepričanja, da je minil čas vojn, je zdaj konec. Potujem med Srbijo in Avstrijo in znova doživljam težavnost meja. Ko smo danes pili kavo na železniški postaji, tik ob meji, in opazovali tukajšnji neokrnjeni stik med ljudmi, je bilo zato, spet, fenomenalno.”

Prvi film, ki ga bodo goriški publiki nocoj ponudili v izvirniku z italijanskimi podnapisi, je življenjska zgodba Dragici Srzentić, ki je preminila pred kratkim v 103. letu starosti. Žilnik je o snemanju dokumentarnega portreta povedal: “Mislil sem, da se bom pogovarjal s staro gospo. Srečal pa sem žensko z glavo kot računalnik, osebnost, ki se spomni na stotine številk in imen iz svojega vznemirljivega življenja. Vse, kar je govorila, je bilo tako zelo drugačno od 'mainstreamovskega' pogleda na zgodovino, tako je demistificiralo sodobno uradno interpretacijo preteklih dogodkov.”

Marsikoga je Srzentićeva vznemirila, pravi Žilnik, a nihče ji ni mogel nasprotovati, ker je bila živa priča. Tudi politiki so “sklonili glavo in se skrili.”

Čeprav se je Žilnik žanrsko in tematsko oddaljil od tako imenovanega jugoslovanskega črnega vala, korpusa filmske ustvarjalnosti, ki je vznemirjal javnost in oblasti v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je tema iskanja alternativnih, subverzivnih interpretacij realnosti še vedno v središču njegovega ustvarjanja. Tudi v filmu Destinacija Srbistan, ki raziskuje sodobne migrantske poti: “Na snemanje smo odšli prepričani, da se bomo soočili s čustvi, ki so zaznamovala balkanske vojne: ksenofobijo in rasizmom. Pa sploh ni bilo tako. Mediji so lagali in ljudje so bili veliko bolj pozitivno razpoloženi do migrantov.”

Raziskovanje teme nadaljuje v Avstriji, na poziv Zornove, naj vendarle v Gorico pride še kdaj, pa je 74-letni režiser odgovoril: “Dragica je med snemanjem imela samo en pogoj: da ima vsakih 45 minut odmor za cigareto in vsakih 90 za kozarec vina. Če torej res želite, da se vrnem, moram začeti piti in kaditi v Dragičinem ritmu.” VH


Najbolj brano