Njegova poezija bo še rezala valove

Poezija Tomaža Šalamuna piše našo prihodnost, čeprav tega morda še ne vemo, razmišlja pesnica in esejistka Meta Kušar, ki je diplomirala z besedilom za radiofonijo o Šalamunovi poeziji pod naslovom Ethica fon Ethica. Projekt OM produkcije je star več kot trideset let, a je bil v ponedeljek v zvočnikih in na platnu Kinodvora kot danes.

Meta Kušar: “Šalamunova biografija je fascinirala ljudi veliko bolj kot njegova poezija. Poezija še čaka. Ta bo še rezala valove.”
Meta Kušar: “Šalamunova biografija je fascinirala ljudi veliko bolj kot njegova poezija. Poezija še čaka. Ta bo še rezala valove.” 

LJUBLJANA > “Mislim, da zaradi istih stvari, kot so tiste, zaradi katerih so še vedno sodobne Tomaževe pesmi. Ker to ni nekaj, kar je narejeno za čas, ampak zato, da si, da je. In take stvari so večinoma brez datuma,” na vprašanje, kako je mogoče, da po treh desetletjih radiofonski projekt zveni tako sveže in sodobno, odgovarja avtorica svojevrstnega, sicer metaliterarnega, a tudi poetičnega besedila, Meta Kušar.

Tako staro in tako moderno

Isto vprašanje, namreč o svežini Ethice fon Ethice, si je postavil tudi pesnik, ki mu je bil poklon namenjen, “svetli princ”, kot ga imenuje naslov ponedeljkovega poklona: “Midva s Tomažem sva imela pred sedmimi leti tu literarni večer. Oba sva brala in takrat sem pred branjem prosila OM produkcijo, naj predvaja to mojo diplomsko nalogo, ki je radijski izdelek, radiofonija. Takrat je Tomaž rekel: 'Neverjetno je, da je to tako staro in hkrati tako moderno.' Ker je bil takrat tako zadovoljen, se mi je torej zdelo prav, da to delo izberemo za poklon,” pojasnjuje Kušarjeva.

V ponedeljek je minilo 49 dni, od kar je pesnik mrtev. S skrivnostjo minevanja časa, človeške kratkotrajnosti in njegove hkratne večnosti, njegovih ponavljajočih se smrti in rojstev, ki se izmenjujejo v delčkih sekunde, se je ponedeljkov poklon ukvarjal na edini možni način. Skozi igro teme in svetlobe: “Poskušali smo vizualno ujeti tisto, kar je v Šalamunovih petdesetih pesniških zbirkah,” pravi Kušarjeva.

Že lanski film Nejca Sajeta in Jeffreya YoungaVsak pravi pesnik, ki so ga predvajali ob začetku večera, Šalamunov portret riše skozi estetizirane, abstraktne podobe in se v veliki meri odreka običajni dokumentaristični besednosti filmskih biografij.

V svojevrstni dokaz načela, da noben film ni dvakrat enak, pa so se ujeli zvok radiofonije Ethica fon Ethica in podobe treh filmov ter enega digitalnega videa OM produkcije. Mangiafuoco Veronique Gartenzwergel, Next Movie - High NoonFrančiške Knoblehar in BismillahSulejmana Ferenčaka, ki so nastali v približno enakem obdobju kot radijski projekt, ter The Song Has No Ending, ki ga je nov avtor v kolektivu OM produkcije Alejandro das Mortes posnel lani, so drseli z glasovoma Dušana Roglja in Ivana Lotriča. In nastala je premiera.

Z vsakim dnevom bo večji

Tudi Tomaž Šalamun bo, tako Kušarjeva, v prihodnosti še velikokrat prvič in nov: “On je velik in bo z vsakim dnevom še večji. Raste, ustvarja našo prihodnost, čeprav tega še ne vemo. Kdor bere njegove pesmi, ve, da so rudnik.”

O Tomažu Šalamunu so mnogi že desetletje in več govorili v presežnikih kot o “največjem živečem”, “najbolj priznanem”, “najbolj globalnem” slovenskem pesniku. “Tiste čase, ko sem se začela ukvarjati s Šalamunom, še ni bil največji ameriški, kitajski, svetovni, ne vem kakšen pesnik. Takrat, kot se v tem tekstu lepo vidi, sem mu še poskušala izboriti interpretativni prostor. Od prvega trenutka mi je bilo jasno, da ne gre za eksperiment, da gre za čisto ta pravo, resno stvar, ki stoji tako, da bo obstala,” o tem, kar je bilo pred pesniškim zvezdništvom in svetovno slavo, govori Kušarjeva, ki zunanje znake občudovanja pesnika in njegovega opusa ločuje od resničnega srečanja z njegovo pesmijo: “Njegova biografija je fascinirala ljudi veliko bolj kot njegova poezija. Poezija še čaka. Ta bo še rezala valove.”

VESNA HUMAR


Najbolj brano