Neznana bitja iz neznanega nam časa

Ljubitelji kiparja Mirsada Begiča imajo te dni lepo priložnost, da si nekaj njegovih del ogledajo v posebnem razstavnem prostoru. Po zaslugi Zadruge Naš Kras so namreč dela iz umetnikovega cikla Veliki čuvar razstavljena v Kraški hiši v Repnu.

Mirsad Begić je tokrat segel po  starem lesu, vrečevini in 
papirju.  Foto: Peter Verč
Mirsad Begić je tokrat segel po starem lesu, vrečevini in papirju.  Foto: Peter Verč

REPEN > Kurator razstave Denis Volk je na petkovem odprtju dejal, da stene Kraške hiše prav posebno učinkujejo na eksponate. Obiskovalci bodo namreč zaradi kamnitih sten in preprostega okolja lažje in bolj doživeto začutili sporočilnost razstavljenih del. “Ko so postavljena v prostor s površinami iz naravnega gradbenega materiala, pogosto delujejo združena s prostorom, kar lahko doživljamo kot bivališča nam nepoznanih bitij in nedoločljivega časa,” je Volk zapisal v spremno zgibanko repenske razstave.

Mirsad Begić je v petek pohvalil kuratorjevo predstavitev, a nato ni želel dodati ničesar. Znano je le to, da je cikel Veliki čuvar nastajal več let in vzporedno z drugimi kiparjevimi projekti. Material, iz katerega so sestavljena dela, je zelo preprost, lahko bi rekli odpaden. Umetnik se je namreč poslužil starega lesa, vrečevine ali papirja. Zato so barve, ki prevladujejo, rjava, bež in rumena v raznih odtenkih, kakor da bi stopili v mizarsko delavnico ali na staro podstrešje.

A v Bosni in Hercegovini rojeni kipar, nagrajenec Prešernovega sklada, se je v petek po začetni molčečnosti vendarle sprostil. Spodbudilo ga je vprašanje obiskovalke, ali rad ustvarja v ateljeju ali morda raje kje drugje. “Ustvarjam v katakombah,” je odgovoril Begić in se pri tem spomnil začetniških časov, ko mu je mentor Zdenko Kalin napovedal, da bo prostor za ustvarjanje dobil, a šele čez čas. To je Begiču pomagalo, da še danes poln upa hrepeni po ateljeju, ki pa ga še zmeraj nima. Zato večinoma dela v kletnih prostorih, zaradi katerih je zdaj v sporu z občino. Pogosto pa si pomaga, kot zna, kar rojeva sočne zgodbe. “Ob treh zjutraj me je policija v Ljubljani vprašala, kaj delam pred stolnico. Rekel sem jim, da sem pač umetnik, ki si ogleduje fasado, ker ima naročilo za izdelavo vrat, oni pa so me odpeljali in zasliševali,” je Begić hudomušno obnovil anekdoto iz svojega življenja.

“Ko peljem trgovske partnerje na hiter ogled Ljubljane, grem vedno mimo vrat stolnice. Vsi pohvalijo njihovo lepoto,” je ob koncu petkovega odprtja povedal predstavnik Zadruge Naš Kras Edi Kraus in s tem pohvalil eno najbolj poznanih Begičevih stvaritev.

Razstava Zapisi v materiji bo na ogled do 4. oktobra ob nedeljah in praznikih. Kraška hiša v Repnu je odprta med 11. in 12.30 ter med 15. in 17. uro.

“S to razstavo tudi zaključujemo letošnjo razstavno sezono v Kraški hiši in prav gotovo jo zaključujemo z najkakovostnejšim umetnikom,” je še dejal Kraus, ki je ob začetku večera obiskovalce pozdravil v slovenščini in angleščini. Razstavo si je namreč ogledal tudi gost iz Kanade.

PETER VERČ


Najbolj brano