Neverbalna komunikacija je univerzalna

Ljubiteljska igralka iz Pobegov Tina Pohajač se te dni z mednarodno igralsko zasedbo gledališča Teatro in cerca predstavlja po Nemčiji s predstavo Un regista di successo. O izkušnji nam je simpatična Primorka spregovorila iz Nemčije.

NEMČIJA > S Tino smo se pogovarjali nekaj dni po petkovi razprodani premieri v Würzburgu. “Nemško občinstvo me je presenetilo. Nisem pričakovala, da bo na predstavo, ki je v italijanskem jeziku, prišlo toliko Nemcev in tako pozorno spremljalo igro. Občinstvo se je odzivalo kot da jezikovne pregrade ne bi bilo, zabavne prizore je pospremilo z aplavzi, se ob njih glasno smejalo in predvsem na koncu močno in dolgo ploskalo,” pove Tina.

Tino Pohajač smo lahko zadnjič videli v vlogi sitne učiteljice Štefke v Rube za ne vervat Gledališke skupine Dekani, pred tem pa je za vlogo Semplicije v Komandirjevem tiču prejela nagrado Javnega sklada RS za najboljšo stransko vlogo.

Drugačnost jih bogati

Naslov predstave, v kateri Tina trenutno nastopa, je Un regista di successo avtorja Alberta Campore. Zgodba gre nekako tako: dva prevaranta organizirata lažne avdicije z namenom, da bi pritegnila privlačne mladenke, ki bi bile pripravljene narediti vse za vlogo v igri.

Tina je edina Slovenka, ki sodeluje v predstavi, poleg nje pa nastopajo še štirje Nemci in prav toliko Italijanov ter po en Španec in Romunka. Režiserka Ulla Seebode prihaja iz Nemčije. “Čeprav večina igralcev govori tekoče nemško in italijansko, nekateri tudi angleško, je včasih na vajah prihajalo do smešnih nesporazumov, ob katerih smo se vsi nasmejali,” se spomni Tina in doda: “Lahko bi rekla, da so nam različne izkušnje z igralstvom in različne navade prej koristile kot škodile. S strpnostjo smo se veliko naučili drug od drugega.”

Z italijanščino ni imela težav, saj je to jezik njenega okolja in njene družine, poleg tega pa je to že njena tretja igra v italijanskem jeziku. A to niti ni toliko pomembno, pravi Tina: “Ljudje bolj verjamemo neverbalni komunikaciji kot verbalni, tako tudi v igri ni toliko pomemben tekst, ampak podtekst, kaj lik dejansko doživlja. Nek gib, gesta, vzdih ali pogled sporoči več kot desetminuten monolog ali dialog. Neverbalna komunikacija je univerzalna, zato jo razumemo vsi. Imamo kar nekaj gledalcev, ki ne razumejo italijanščine, ampak vseeno dojamejo zgodbo, odnose in sporočilo.”

Na avdiciji ni bilo dvoma

Igralka je z izkušnjo v mednarodni zasedbi zelo zadovoljna, saj je vse od prvega do zadnjega trenutka potekalo sistematično: “Ko so izvedeli zame, so mi poslali tekst in me povabili na avdicijo. Tam so bili navdušeni in mi kar takoj povedali, da sem bila izbrana za vlogo. Dogovorili smo se za termine vaj in predstav.”

Zadovoljna je bila tudi s pristopom režiserke, saj je upoštevala njeno mnenje glede vloge. A najbolj jo je presenetila odprtost skupin za nove igralce. “Moja izkušnja je, da v Sloveniji težje prideš tudi do stranske vloge oziroma do informacij za avdicije. Zdi se mi, da so slovenske gledališke skupine bolj zaprte za nove igralce,” primerja Tina.

V Nemčiji so ji že ponudili sodelovanje v prihodnjem letu, a se v Slovenijo vrača že aprila, ko bo z dekansko gledališko skupino nadaljevala turnejo po Sloveniji.

PETRA MEZINEC

---