Neobičajne muze povezujejo

Fotografska razstava Dediščina utrdb - Neobičajni pogledi Jadrana je sklepni del evropskega projekta CAMAA - Centra za severnojadransko vojaško arhitekturo. Z njim so regija Veneto in številni italijanski in slovenski partnerji raziskali, popisali in ovrednotili manj znano dediščino, ki jo je na svoje fotografije ujelo 50 fotografov. Razstavljene so v galeriji koprskega Pokrajinskega muzeja in na sedežu tamkajšnje italijanske skupnosti.

Kot   najsodobnejša utrdba je na razstavi razstavljena tudi fotografija spomenika braniteljem slovenske zemlje  na Cerju, ki jo je posnel fotograf Franci Virant. Foto: Maja Pertič Gombač
Kot najsodobnejša utrdba je na razstavi razstavljena tudi fotografija spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju, ki jo je posnel fotograf Franci Virant. Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER, BENETKE > “Dediščino smo želeli ovrednotiti tudi z umetniškim pogledom fotografov. Z njihovo pomočjo smo poudarili nekatere stavbe, ki so večini neznane, saj ne gre zgolj za znane utrdbe in mestna obzidja, temveč tudi za mnoge zgradbe oziroma njihove ostanke, ki so denimo v visokogorju ali preprosto v manj običajnih okoljih,” poudarja Pietrangelo Pettenó, regionalni svetnik in predstavnik organizacije Marco Polo System, ki skrbi za utrdbo Forte Maghera v Mestrah, kjer je eden od treh sedežev Centra za severnojadransko vojaško arhitekturo - preostala dva bosta v Colloredu v Palmanovi in v slovenski Kostanjevici.

Utrdbe v objektivu

Na razpis, ki je zaradi administrativnih razlogov trajal zgolj sedem dni, se je odzvalo kar 50 fotografov z obeh strani meje s kar 400 fotografijami. Odbrali so jih 50 in jih minuli teden razstavili v Kopru. V koprskem Pokrajinskem muzeju so v ospredju antične utrdbe, gradovi in mestna obzidja, na sedežu italijanske skupnosti pa podobe zajemajo daljše časovno obdobje - kot je dejal gostitelj in kustos koprskega dela razstave Mario Steffe, tamkaj najdemo podobe objektov od antike do hladne vojne. Virtualno razstavo fotografij so istočasno odprli tudi v utrdbi Forte Marghera.

Velika večina fotografov je fotografije izbrskala iz lastnih arhivov. Samantha Banetta je denimo prijavila cikel 40 fotografij različnih opuščenih kasarn, od katerih sta na razstavi dve iz Vacila v Spilimbergu. Iztok Dimc, profesionalni fotograf iz Ljubljane, je informacijo o razpisu zasledil le nekaj dni pred iztekom roka za oddajo materiala: “Utrdbe so vedno zanimive in fotogenične, nisem pa nikoli razmišljal, da bi iz te teme sam delal projekt.”

“Naredili smo številni raziskave, ponudili smernice, opravili čezmejne študije, s katerimi smo primerjali slovenske in italijanske razmere na področju ohranjanja najdišč in utrdb,” pojasnjuje Fausta Bressani, direktorica direktorata za kulturno dediščino dežele Veneto, ki je glavni partner projekta, sofinanciranega v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj ter iz nacionalnih sredstev. Njegov cilj je tako ohranjanje tovrstne arhitekture in ugotavljanje načina upravljanja z njimi, kakor tudi njegova promocija. Partnerji si med drugim želijo vzpostaviti čezmejno mrežo za ohranjanje in vrednotenje vojaške arhitekture na območju severnega Jadrana.

V sklopu projekta so zato posebej proučili tudi različne modele upravljanja s utrdbami in drugo vojaško arhitekturo. “Zanimalo nas je, kako različne mestne oblasti upravljajo s takimi lokacijami, pa tudi kaj lahko iz njih za okoliško življenje potegnejo, saj gre za zahtevne zgradbe, ki so pogosto v slabem stanju, zato je naša skupna velika tema: kaj z njimi storiti? Jih bomo v celoti restavrirali, da bi jim vdahnili novo namembnost, ali jih zgolj zaščitili, da bi jih še naprej lahko občudovali?” razmišlja Bressanijeva, ki meni, da je v marsikaterem pogledu zaščita primerna rešitev, saj stavbe ohranijo svojo pričevalsko vrednost. V primeru kompleksnejših objektov pa je po njenem mnenju potreben tehtnejši premislek, kako z njimi upravljati in čemu jih nameniti. Kulturne dejavnosti se zdijo kot nalašč za take prostore, a Bressanijeva je prepričana, da bi v njih lahko sobivali tudi komercialna dejavnost, podjetja, laboratoriji, namenjeni ohranjanju starih obrti in celo startup podjetja.

Investicije in premislek

Po njenem mnenju med Italijo in Slovenijo na tem področju ni večjih razlik: “Objekti, ki jih tako ali drugače uporabljajo, so vsekakor v boljšem stanju. Veliko več je tistih, ki so iz različnih razlogov v težavnem konservatorskem položaju. V Italiji imamo denimo mnogo nekdanjih vojašnic, ki so dandanes opuščene. Tu se resnično pojavlja vprašanje, kaj storiti s temi objekti. A za odgovor niso potrebne zgolj investicije, temveč predvsem premislek.”

Med razstavljenimi deli je več posnetkov primorskih utrdb: predilska baterija na Predelu, trdnjava Kluže, Petrovo brdo na Tolminskem, utrdba San Giorgio v Puli, stolp Arzenala v starem tržaškem pristanišču in druge.
V sklopu promocije dediščine vojaških utrdb so angažirali tudi italijanske šole, jim predstavili tematiko, obenem pa razmišljali o novih zaposlitvenih profilih na področju restavriranja in območnega marketinga. Sklepni del promocijskih aktivnosti predstavlja fotografska razstava, s katero so sredi januarja formalno sklenili projekt.

Razstava bo na ogled do 15. februarja, fotografije pa naj bi nekega dne krasile enega od treh Centrov za severnojadransko vojaško arhitekturo, kjer z delom nadaljujejo tudi po formalnem koncu projekta.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano