Nekdaj baš, danes pa krneki

Včasih prste nategujemo s tako silo, da nam pokajo členki, včasih pa členke uporabljamo, ne da bi se tega zavedali - ko rečemo aha, baje, načeloma, namesto, namreč, še, šele, pač, zlasti, no, pa tudi kurec, pizda, drek ... Z vsemi naštetimi in še mnogimi drugimi se bo pobliže seznanil, kdor bo v roke vzel Slovar slovenskih členkov, nedavno izdan pri Založbi ZRC.

Andreja Žele: “Členek je neke vrste parazitska besedna vrsta. Svoj pomen prilagaja trenutnemu sobesedilu. Zato imajo členki že, še, tudi in nekateri drugi lahko tudi po pet, šest pomenov.” Foto: Zrc Sazu
Andreja Žele: “Členek je neke vrste parazitska besedna vrsta. Svoj pomen prilagaja trenutnemu sobesedilu. Zato imajo členki že, še, tudi in nekateri drugi lahko tudi po pet, šest pomenov.” Foto: Zrc Sazu

LJUBLJANA, PIVKA > Slavistka dr. Andreja Žele (1963) je nanizala že vrsto strokovnih člankov in monografij. Pivčanka z avtohtonim priimkom iz vasi Hrastje je kratke narečne štorije iz domačih krajev leta 1996 zbrala v knjigi Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt. Do leta 2011 je bila zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, redna profesorica za slovenski jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti pa je postala po upokojitvi slavistične kolegice in pivške rojakinje dr. Ade Vidovič Muha.

V podiplomskem študiju se je ukvarjala zlasti z glagolom in leta 2008 objavila Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. “Glagol je pri Slovanih osrednja besedna vrsta, zato si to vsekakor zasluži. Vsi slovanski in tudi neslovanski narodi poznajo tovrstne slovarje,” pojasnjuje znanstvenica, vesela, da je delo izšlo tudi na svetovnem spletu. Dostopno je na slovarskem portalu www.termania.net, kjer bo uporabnikom prav kmalu na voljo tudi njen novi Slovar slovenskih členkov.

Tanjša in duhovito opremljena knjiga, ki jo je avtorica posvetila staršem Ludviki in Andreju, je plod nove epizode v njenem preučevanju slovenske skladnje. V njej je zbrala dolgo vrsto členkov, od starih anti, baš, jeli in drugih slovanskih, ki se ji zdijo dragoceni in jih je zatorej hotela ohraniti, do čisto novih, prevzetih, denimo ful.

Členek je posebna, na neki način tudi zelo izmuzljiva besedna vrsta, ki “določenemu sporočilu vedno tvori sosporočilo”. Na primer, v stavku “On še pride.” členek še sporoča, da on pride, vendar ga zdaj še čakamo. “Vidimo torej,” nadaljuje slavistka, “da členek med drugim pomembno pripomore h gospodarnosti jezika. In da je vezan na besedilo. Je neke vrste parazitska besedna vrsta. Svoj pomen prilagaja trenutnemu sobesedilu. Zato imajo členki že, še, tudi in nekateri drugi lahko tudi po pet, šest pomenov.”

Je zanimiva besedna vrsta, ki pa so jo naši jezikoslovci dolgo porivali ob rob. “Nekateri so se ukvarjali s členkom,” pravi Andreja Žele, “a se žal niso lotili temeljitejšega zbiranja gradiva, povezanega z njim.”

K raziskovanju in opredeljevanju te besedne vrste je veliko prispeval pokojni dr. Jože Toporišič,ki je členke tudi tipiziral, Andreja Žele pa je njegovo tipologijo poenostavila v dve osnovni skupini: v povezovalne in naklonske členke.

V njenem slovarju najdemo tudi členka hudičevo in zlahka, ob njiju pa primera “hudičevo se moti” in “vozilo se zlahka premika po kopnem in v vodi”. A Slovar slovenskega knjižnega jezika ima hudičevo in zlahka za prislova, ne za členka. “Seveda, ker prislovi označujejo okoliščine. Okoliščinski je tudi členek, ki pa je veliko splošnejši kot konkretni prislovi,” pravi Andreja Žele. “Prislovi so praviloma izpeljani iz določenih krajev, iz konkretnega časa ali lastnosti, medtem ko členki skušajo biti splošnejši. Če rečemo, da se kdo hudičevo moti, tale hudičevo nima ničesar opraviti s hudičem. Prav splošnost členku omogoča, da se vsakič znova prilagodi konkretnim razmeram. Pri 'hudičevo lep' ima ista beseda precej drugačen pomen kakor pri 'hudičevo mraz', mar ne?”

Pričakuje, da bo s slovarjem pri stanovskih kolegih naletela tako na pozitivne kakor negativne kritike: “Pozitivne pričakujem, ker je slovar dobro izhodišče za nadaljnje obravnave členka, pa tudi ker se je za ustrezno izkazala delitev členkov na povezovalne in naklonske. Negativne odzive pričakujem zlasti zaradi bližine členkov in medmetov, pa tudi povedkovega določila. Na primer, za členek imam tudi larifari, denimo v stavku: 'To je larifari.' Nekateri kolegi pravijo, da je larifari v tem primeru povedkovo določilo. Seveda je, a členek lahko nastopa tudi v vlogi povedkovega določila! Povedkovnika namreč nimam za posebno besedno vrsto, obravnavam ga samo kot skladenjsko vlogo.”

Zanimivo je tudi, da členke nenazadnje, kakorkoli in še nekatere druge piše skupaj, ne narazen, kakor dopušča pravopis: “Tako jih pišem, ker vsakega od njih dojemam kot eno leksikalno pomensko enoto.” Popreproščeno: en pomen - ena beseda.

“Zavedam se,” dodaja, “da je marsikaj mogoče razvojno utemeljiti ali zavreči, a menim, da bi bilo zelo dobro, če bi določene reči v pravopisu rešili dogovorno, in sicer enoumno, torej tako, da ne bi več dopuščali dvojnic. Pravopis ne bi smel biti dvoumen, zlasti pa ne bi smel zahajati v stilistiko. Ločevati moramo med normo in stilistiko.”

In kateri členek se strokovnjakinji po opravljenem delu zdi najaktualnejši? “Glede na trenutno splošno stanje v družbi - krneki.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano