Neizprosni časi, neizprosna književnost

Jasmin B. Frelih (1986) je pisatelj mlajše generacije. Kot je povedal na literarnem večeru v antikvariatu Libris, je zanj pisanje edino polje svobode, ki ga ima, prostor, kjer lahko naredi vse, kar hoče, in kjer lahko pod vprašaj postavlja naravo resničnosti. Prav slednje se mu zdi ena osrednjih nalog književnosti.

KOPER > Jasmin B. Frelih v romanu Na/pol, ki je leta 2013 izšel pri Cankarjevi založbi, bralca postavi v svet, kjer ni več skupnega; komunikacija je onemogočena, informacije so razdrobljene, posameznik pa je prisiljen, da svet v celoti misli sam. Prav z romanom Na/pol je Frelih nase opozoril slovenske bralce in strokovno javnost: pred štirimi leti je zanj prejel nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, potem pa je bil uvrščen še med finaliste za nagrado kresnik. Maja lani je romaneskni prvenec Frelihu prinesel še nagrado EU za književnost, predsinočnjim pa ga je družno z zbirko kratkih zgodb Ideoluzije (LUD Literatura, 2015) predstavil v Kopru.

Frelih je predstavnik mlajše generacije literarnih ustvarjalcev - s Tiborjem Hrsom Pandurjem, Karlom Hmeljakom, Urošem Prahom, Katjo Perat in drugimi je pred približno osmimi leti ustanovil paraliteararno organizacijo in revijo I.D.I.O.T. Po besedah dr. Igorja Divjaka, ki je koprskemu občinstvu poskušal približati Frelihovo literaturo, gre za generacijo, ki je zavrnila “malomeščansko melanholijo” in, kot je zapisal Tibor Hrs Pandur, v slovensko literaturo prinesla “brutalni realizem”. Frelih, ki v svoji prozi briše geografske in kulturne razlike, svoje like pa postavlja v fragmentiran svet, kjer ni neke trdne resnice, je dejal, da se počuti nelagodno, če skušajo njegovo ustvarjanje spraviti v določeno estetsko šolo oziroma usmeritev. “Vesel sem, da se je našla močna energija na sceni in da smo se lahko udobno počutili ... Imamo svobodo pisanja, svobodo mišljenja in to moramo izkoristiti, da bomo za sabo zapustili konkretna dela. Če pa bodo v prihodnosti rekli, da so to brutalna dela, ne vem,” pravi lanskoletniprejemnik nagrade EU za književnost. Med pisatelji, ki so vplivali in še vplivajo na njegovo pisanje, izpostavlja Američana Davida Fosterja Wallacea (1962-2008), ki je bil po njegovih besedah “mašina za ustvarjanje teksta”.

Frelih, ki pri svojem pisanju z veliko žlico zajema iz jezika svoje, internetne generacije, je prepričan da se mora literatura dotikati časa, v katerem nastaja. In če je čas neizprosen, naj bo taka tudi književnost.

MI

---