Ne bomo stali križem rok

Kulturni dom Nova Gorica bo nocoj slavil 35. obletnico svojega delovanja. Pavla Jarc, ki je kot direktorica vstopila v svoj tretji mandat, pravi, da jih ob zapiranju denarnic države in občine čaka zahtevno leto in da ne bodo stali križem rok.

Pavla Jarc: “Biti živahno prizorišče vrhunskih, raznolikih in odmevnih umetniških dogodkov ostaja naš primarni cilj, ki ga bomo razvijali in nadgrajevali tudi v prihodnje.”
Pavla Jarc: “Biti živahno prizorišče vrhunskih, raznolikih in odmevnih umetniških dogodkov ostaja naš primarni cilj, ki ga bomo razvijali in nadgrajevali tudi v prihodnje.”  

> Pred novim letom smo pisali o predlogu interventnega zakona o ukinjanju oziroma združevanju zavodov, ki je razburil javnost, kulturni domovi ste se združili in zoperstavili. Kaj ste dosegli?

“KUDUS, združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije, katerega član je tudi Kulturni dom Nova Gorica, je takrat ostro nasprotovalo sprejetju vladnega predloga v interventnem zakonu, v katerem naj bi se po mnenju predlagateljev v Zakon o zavodih v drugem odstavku 4. člena dodalo stavek, ki se glasi 'Javni zavod, ki ga je ustanovila občina ali ga je ustanovilo več občin skupaj, in v katerem je 15 ali manj zaposlenih, ne more imeti statusa pravne osebe.' Sprejetje te spremembe v zakonu bi pomenila ukinitev večine kulturnih domov po Sloveniji. Nesporno dejstvo je, da bi kakršenkoli ukrep, ki bi prinesel ukinjanje kulturnih domov, pomenil enostransko rušenje strokovno utemeljenega in dobro delujočega sistema posredovanja kulturnih dobrin, ki ima vsestransko merljive pozitivne rezultate. Prav kulturni domovi imajo izjemno vlogo pri enakomerni dostopnosti ter razpršenosti kulture in umetnosti po celotnem slovenskem ozemlju, zato je njihova vloga izjemnega pomena. To velja tudi za Kulturni dom Nova Gorica, ki na Primorskem edini že 35 let kontinuirano in nepopustljivo gradi začrtano ter premišljeno strategijo z visoko zastavljenimi cilji in kvalitetnimi programi na področju glasbe, likovne umetnosti in filma. Na srečo je bil potem ta člen umaknjen iz predloga interventnega zakona.

> Menite, da Kulturni dom v prihodnje potrebuje novo postavitev? Država namreč zapira denarnico, kako se boste izvlekli, so predvideni novi pristopi, morda res povezovanje, združevanje ...

“Denarnice ne zapira le država, temveč tudi lokalna skupnost, ki zaradi zaostrene finančne in gospodarske situacije zmanjšuje sredstva za kulturo. Prav zato je pred nami zelo zahtevno leto. Morali bomo biti še kako iznajdljivi, da bomo lahko ohranili takšno kakovostno raven kot doslej, obseg programov pa se bo zagotovo nekoliko skrčil, vsaj na glasbenem področju, ki je najbolj na udaru. Ob nenehnem upadanju nacionalnih in občinskih sredstev pa prav gotovo ne bomo stali križem rok in čakali. Še naprej bomo iskali dodatne vire financiranja tako na področju tržne dejavnosti kot v evropskih razpisih.”

> Katerih konkretno?

“Ravnokar zaključujemo uspešen projekt Echos – Čezmejni odmevi, ki je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 in nacionalnih sredstev, s katerim smo promovirali predvsem mlade slovenske in italijanske glasbenike, jim ponudili festivalski oder in možnost skupnega muziciranja. Na vrata trka nova evropska finančna perspektiva 2014- 2020, v okviru katere bomo zagotovo iskali nove priložnosti.”

> Skozi 35-letno delovanje so se dejavnosti vaše ustanove spreminjale. Na katere programske konje stavite danes? Katere dejavnosti bi še morale najti prostor pod vašo streho? Morda tekoča filmska produkcija?

“Zavedamo se vloge in pozicije, ki jo imamo kot ena osrednjih kulturno umetniških inštitucij na Goriškem in širšem Primorskem, zato v programu vselej izpostavljamo predvsem raznolikost in kakovost posameznih umetniških projektov. Biti živahno prizorišče vrhunskih, raznolikih in odmevnih umetniških dogodkov ostaja naš primarni cilj, ki ga bomo razvijali in nadgrajevali tudi v prihodnje, saj se zavedamo, da s tem v okolje, v katerem živimo, prinašamo pomembno dodano vrednost. Sicer pa smo vselej odprti tudi za ideje in pobude, ki pridejo od zunaj in zato bomo v prihodnjih letih zagotovo priče še kakšnim novostim v naši hiši. Glede na zmanjševanje sredstev in kadrovsko 'podhranjenost' pa ne gre pričakovati, da bi lahko pod našo že tako tesno streho sprejeli še kakšno novo dejavnost.”

> Ko je občina sprejemala strateški program za naslednja štiri leta, so samostojni ustvarjalci, nevladne organizacije dvignili svoj glas, češ da jih mestna kulturna politika ne upošteva ter da o celotni kulturi v občini odloča le par ljudi. Nov veter, kaj?

“Meni se je zdel velik dosežek že to, da je Mestna občina Nova Gorica končno sprejela ta strateški dokument na področju kulture za obdobje 2014-2017. Vseskozi sem ga razumela kot osnovo, na kateri bo v prihodnje potrebno graditi in prav kulturni akterji bomo tisti, ki bomo občini z vsebinami in novimi idejami določali smernice za oblikovanje prihodnjih programov. Prav je, da so se oglasili tudi samostojni ustvarjalci na področju kulture, ki so resnično v nezavidljivem položaju. Dobro pa bi bilo, da bi delovali bolj povezani in se konstruktivno vključili v oblikovanje kulturne strategije v mestu in občini nasploh.”

Na nocojšnji slavnostni prireditvi - začela se bo ob 20. uri -, ki bo tudi osrednja prireditev občine ob kulturnem prazniku, bodo nastopili: pianist Alexander Gadžijev, igralci SNG Nova Gorica, Komorni zbor Grgar, Saksofonski orkester SOS z gosti, plesalka Daša Grgič, učenci Glasbene šole Nova Gorica in mnogi drugi soustvarjalci. Slavnostni govornik bo Mitja Rotovnik, nekdanji direktor Cankarjevega doma.

> Je novi kulturni center, o katerem se je veliko govorilo pred kratkim, kaj bliže?

“Lansko let je Mestna občina naročila študijo o izgradnji novega kulturnega centra, ki ga mesto vsekakor potrebuje in si ga glede na obseg in kakovost dejavnosti tudi zasluži. Kako blizu realizacije te pomembne investicije smo, pa morate povprašati lokalno skupnost.”

> K slavnostnemu govorniškemu odru ste ob kulturnem prazniku in 35. obletnici delovanja povabili Mitjo Rotovnika. Kot “primer dobre prakse”?

>Mitja Rotovnik je bil vrsto let direktor Cankarjevega doma, njegovo življenje je vseskozi povezano s kulturo, je velik poznavalec kulture in trenutnih razmer na področju kulture pri nas, zato sem bila počaščena, ko je sprejel naše povabilo.”

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano