Naj življenje preklinjam ali naj sem mu hvaležen?

“Ko boste brali moje pesmi, jih ne skušajte razumeti, kot so vas učili v šoli. Preberite jih, ustvarite si svoj odnos in se z menoj pogovarjajte v pesmih,” je ob svojem 90. rojstnem dnevu v Sežani svetoval starosta slovenskega pesništva Ciril Zlobec.

 Foto: Petra Mezinec
Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > “Vstopnico sem rezerviral že pred dvema dnevoma, prostega sedeža skorajda ni bilo več,” je bilo v petek tik pred prireditvijo slišati v preddverju Kosovelovega doma. Celotna dvorano, tako parter kakor balkon, so do zadnjega kotička napolnili prijatelji, znanci ter ljubitelji opusa Cirila Zlobca.

“Zame je ta jubilej bolj sožalna slovesnost. Je pa lepa priložnost, da človek posluša o sebi toliko hvale, kot si je sam sebi ni mogel niti na tihem privoščiti,” je med pogovorom z Magdaleno Svetina Terčon v zanj značilnem, nekoliko hudomušnem tonu ob tej priložnosti povedal pesnik.

Zaljubljen v ženo

Ciril Zlobec ni le pesnik, kulturnik, akademik, politik in Kraševec. Je človek z neustavljivo življenjsko energijo, ki pri 90 letih - rojstni dan je praznoval 4. julija - ostaja prav po najstniško zaljubljen, najprej v svojo ženo Veroniko, nato pa še v življenje samo.

Čeprav ga je to večkrat teplo kot božalo: “Neprestano se soočam z dilemo, ali naj življenje preklinjam ali naj bom hvaležen, da ga lahko živim.”

Eno je gotovo - izbral je hvaležnost. Po smrti sina Jaše in hčerke Varje je bil prepričan, da nikoli več ne bo napisal ene same pesmi. “Vzela mi ju je nesrečna usoda. Zdaj sta v meni bolj, kot sta bila, ko sta bila živa. Njuno edino življenje je v meni in njuni materi. Nihče ju ne more ohranjati tako živa kot ravno midva. Pogosto se mi pojavljata v sanjah. Oba sta dobre volje in me tolažita,” odkrito pravi.

Ona gara, on počiva

Ljubezen vrti svet in žena Veronika vrti Zlobčev svet. Svet, ki je, tega se zavedata tudi zakonca, ki bosta avgusta praznovala 65-letnico zakona, minljiv.

“Velikokrat se pogovarjava, kaj bo, ko enega od naju več ne bo. Žena mi je rekla, da si niti čaja ne znam sam skuhati. Midva si pravično deliva delo: ona gara, jaz pa počivam,” je hudomušno pripomnil pesnik, iz katerega so se velikokrat šalili, češ kakšen pesnik ljubezni je, ko pa svoje pesmi vendar posveča le svoji ženi.

Ciril Zlobec je od leta 2001 častni občan Občine Sežana, zato mu je ob visokem jubileju čestital tudi župan Davorin Terčon in mu podelil čašo iz kamnitega kamna. O pesniškem delu in o Zlobčevem vplivu na slovensko književnost je spregovoril Miran Košuta, prireditev in pogovor pa je povezovala Magdalena Svetina Terčon. Pesniku se je ob tej priložnosti poklonil tudi duo Malunca, ki je uglasbil pesmi velikega Kraševca, igralec Rafael Vončina pa je ob spremljavi harfistke Mojce Vajgl Zlobko interpretiral nekaj pesmi. Prireditev v sami dvorani je sklenil MPZ Tabor Lokev. Pravo presenečenje pa je še sledilo: po prihodu iz Kosovelovega doma so Cirila Zlobca že čakali pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in se vidno ganjenemu pesniku poklonil na najlepši način, s pesmimi iz njegove mladosti.

Inspiracija premaga tudi ideologijo

Ciril Zlobec pri 90 letih ostaja luciden, samosvoj in načelen opazovalec dogajanja, ki se vedno dotakne tudi NOB, katerega član je bil. “Vsak pameten narod bi bil hvaležen gibanju, ki mu je priborilo eno petino ozemlja. Brez NOB bi bila slovenska državna meja še vedno pri Rakeku,” je povedal in požel bučen aplavz.

Poudaril je, da njegov odnos do NOB ni bil nikoli zaslepljeno idealističen, kar nenazadnje dokazuje tudi njegova odločitev za nadaljevanje študija in celó prevajanje del v tisti jezik, ki ga je v mladosti zastraševal in teptal.

“V nekem trenutku sem ugotovil, da je v italijanski literaturi kljub sovraštvu, ki sem ga čutil do tega naroda, nekaj lepega,” je dejal v Sežani. “Ugotovil sem, da je v poeziji notranja logika. Tudi če želi avtor povedati nekaj grdega in neplemenitega, mu kreativnost to prepreči in ga prisili, da se odziva inspiraciji, ki pa je na koncu vedno etična. V večini primerov se mora pesnik ukloniti inspiraciji, ne ideologiji.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano